Svetovalnica: Varstveni dodatek za socialno in finančno ogrožene starostnike

Svetovalnica | 01.03.2018, 12:59 Rok Mihevc

Varstveni dodatek je bila tema tokratne Svetovalnice. O njem je spregovorila Justina Potepan, ki prihaja iz projekta »Z roko v roki – jesen življenja«.

Justina Potepan je uvodoma pojasnila, da se k njim obračajo različni ljudje, ki potrebujejo pomoč. »Predvsem iščejo nekoga, ki mu lahko zaupajo. In pri tem ste v pomoč tudi Radio Ognjišče, saj z vašo pomočjo prihajamo do vse večjega zaupanja v množici osamljenih ljudi. Z vašim glasom ljudje slišijo in spoznavajo, da obstajamo in da za tem stojimo.«

Klici so predvsem glede pomoči družinskih-materialno-premoženjskih stisk, medsebojnih odnosov, osamljenosti, nemobilnosti, nedostopnosti do upravnih organizacij, neveščosti ali nevednosti. »Ljudje lahko vprašajo, kako priti do pristojnih služb, kdo in s kom bi to lahko naredili, da ne delajo sami.« Veliko je primerov dobrih praks in ob tem Potepanova navede primer iz Nove gorice, ko se je gospa prijavila in ponudila možnost bivanja osebi s težkimi ekonomskimi pogoji, da bi šla v skrbništvo oz. sobivanje. Bolje organizirani pri tem so v skandinavskih deželah, kjer več ljudi živi v istem objektu, s souporabo skupnih prostorov in si delijo stroške. Tudi pri nas je vedno več takšnih praks, spodbudno pravi naša sogovornica.

Do varstvenega dodatka so upravičene osebe, ki imajo minimalni dohodek 460€ na mesec ali manj ter osebe, ki so socialno ekonomsko ogrožene in imajo določene zdravstvene težave. Poznamo več oblik varstvenega dodatka, se pa zakonodaja tako hitro spreminja, da tudi zdravstveni kader ne sledi več tem spremembam, opozarja Justina Potepan. »Tako ni čudno, da so tudi starostniki ali svojci v zadregi. Ti velikokrat tavajo v temi, morajo pa biti pripravljeni potrkati na veliko vrat ter prositi za pomoč.« Smiselno je informacije iskati tudi pri starejših oz. tistih, ki že imajo izkušnje, predvsem pa pri pristojnih službah. Mlajši lahko pomagajo tudi z informacijami iz spleta, so pa tudi starejši vedno bolj vešči digitalne pismenosti.

Za starostnika je najtežje, ko pride trenutek, ko pokojnina ne zadovoljuje več za pokritje sprotnih potreb te osebe. Največkrat se to zgodi, ko ostane sam z lastno pokojnino. »Če ima medsebojne odnose dobro urejen in tudi otroci lahko pomagajo staršem, potem gre. Težje pa je, če so odnosi oteženi. V takih primerih priporočam boljšo komunikacijo doma.« O upravičenosti in višini enkratne pomoči odločajo centri za socialno delo.