S harmoniko po domače: Andrej Bergant, fant s Praprotna
| 26.02.2018, 16:05 Jure Sešek
V Petkovem večeru, v oddaji „S harmoniko po domače“, smo tokrat gostili ustanovnega člana Fantov s Praprotna. Pevska skupina je imela prvi javni nastop daljnega leta 1957. Pod imenom, ki so ga z Ansamblom Lojzeta Slaka ponesli v svet, pa so prvič nastopili tri leta pozneje! Že v prvih desetih letih sodelovanja z Ansamblom Lojzeta Slaka so nastopili po vsej Sloveniji, leta 1970 odšli na prvo veliko turnejo po ZDA in Kanadi, dve leti pozneje pa še po Avstraliji in zahodni Evropi. Sodelovanje s Triom Lojzeta Slaka v Ansamblu Lojzeta Slaka se je končalo leta 2011 s Slakovo smrtjo. Fantje s Praprotna nastopajo še danes, leta 2012 so na koncertu ob obletnici obeležili petdesetletnico umetniškega delovanja.
Prva nagrada za njihovo petje je bila lekarniška tehtnica
Andrej Bergant takole pripoveduje o začetkih njihove pevske zasedbe: „Pogosto so nam rekli, da se vsakih sto let zgodi, da se pravi ljudje res „najdejo na pravem mestu in pravi čas!“ Fantje smo prepevali v zboru na Bukovici, za svoje veselje pa ves čas prepevali skladbe za moške zasedbe. Ko smo stopili na oder in v Železnikih zapeli na prireditvi „Pokaži kaj znaš“, se je začelo zares … Lekarniško tehtnico, ki smo jo dobili za nagrado, smo pozneje prodali v Ljubljani." Pripovedoval je o navdušenju občinstva, polnih dvoranah iz katerih se je slišalo cepetanje z nogami. „Ljudje so tako navdušeno ploskali, da nas je vedno znova poneslo do neba!“
Prijateljstvo s Slakom bo večno
„Ko je izšla Slakova vokalna skladba „Tiha, kakor biser skrita“, smo se jo Fantje s Praprotna takoj naučili. Na avdiciji za sodelovanje z njegovim triom, smo zapeli tudi to pesem in odprla nam je vrata do prvih vaj. Tam se je začelo in je steklo!“ Sodelovati z Lojzetom Slakom, pravi, je bilo kot sodelovati s svojo družino. Razumeli so se, spoštovali dogovore, bili pozorni eden do drugega. „Lojze je čutil, da njegove pesmi potrebujejo troglasje. Gre za najlepšo pevsko harmonijo, ki jo pevci lahko zapojejo na pamet. Po posvetu z Vilkom Ovsenikom, ki je postal pomemben aranžer Slakove glasbe, so med naše „štime“ postavili še bariton. Le nekaj posnetkov imamo „le“ v troglasju.“
Lojze Slak je bil deloven in pošten
Andreja Berganta smo vprašali kako bi Lojzeta Slaka opisal nekomu, ki ne pozna njegovega dela: „ Lojze Slak je godec, ki je izšel iz ljudstva. Samouk, ki je čutil, da preigravanje znanih skladb ni dovolj. Čutil je, da lahko ustvari kaj novega in navezan na ljudski izraz je spisal vrsto viž, ki so danes ponarodele. Nikoli ni bil hiter in površen, ves čas je spreminjal in gradil. Krasno je sodeloval z aranžerjem Nikom Zlobkom, veliko pozornosti je posvečal besedilom. Besede v kiticah so ga morale prevzeti. Dobremu besedilu z vsebino je vedno znova sledila lepa melodija! Kot vodja zasedbe je bil precej skrivnosten. Značilno zanj je bilo, da nas nikoli ni pretirano pohvalil. Četudi smo uspeli na kaki veliki in pomembni prireditvi, tudi, če smo zmagali na festivalu, smo slišali le: „Fantje, tako mora biti! Dobro smo naredili!“ Bil je izvrsten, pošten in deloven šef! Vse niti ansambla so bile v njegovih rokah. Vedno je sicer upošteval mnenje drugega, a pomembne odločitve so bile na koncu njegove. Vsi smo bili veseli in hvaležni, da je vse skrbi zasedbe prevzel na svoja ramena! Deloven in pošten je bil!“
Andrej Bergant pa zanimiv, iskriv in s spomini bogat sogovornik! Slišali smo tudi pripoved o izgubi prijateljev, s solzami v očeh se še danes spominja trenutkov, ko sta nesreča in smrt zarezali v njihove vrste, dni, ko je glas skoraj utihnil.
