Francija z reformo priseljenske in azilne zakonodaje zaostruje migracijsko politiko
Svet
Vlada v Parizu je razkrila težko pričakovano reformo priseljenske in azilne zakonodaje. Z njo Francija občutno zaostruje svojo migracijsko politiko. Opozicija je kritična, na nogah so različne organizacije.
Notranji minister Gerard Collomb je ob predstavitvi nove priseljenske in azilne zakonodaje poudaril, da Francija, ki je lani prejela rekordnih 100 tisoč prošenj za azil, svojo migracijsko politiko preprosto mora uskladiti s politikami ostalih evropskih držav, drugače ji grozi, da bo postala zadnje pribežališče. "Prilagodili se bomo evropskim postopkom. Če primerjamo svojo zakonodajo z državami, kot so Nemčija, Italija, Nizozemska in Švedska, postane jasno, da smo daleč od ukrepov, kakršne so sprejeli tam."
Collomb je ob tem spomnil, da lahko v državah, kot so Nemčija, Danska in Nizozemska, prebežnike v priporu zadržujejo kar 18 mesecev. Reforma, kakršno je na tem področju pripravila vlada v Parizu, pa maksimalni čas za zadrževanje prebežnikov v pripornih centrih podaljšuje s 45 na 90 dni. Kriminalizira še nezakonito prečkanje meje in uvaja ukrepe za hitrejši izgon tistih, ki si po oceni oblasti ne zaslužijo mednarodne zaščite oziroma so ekonomski migranti. Vlada v Parizu poudarja, da ustvarja ravnotežje med učinkovitostjo in človečnostjo. Tistim beguncem, ki dejansko bežijo pred vojnami in represijo na primer omogoča hitrejšo pridobitev azila. Poleg tega omogoča hitrejše združevanje družin mladoletnih beguncev in boljšo integracijo prišlekov. Tisti priseljenci, ki so upravičeni do tako imenovane subsidiarne zaščite, a ne tudi do statusa begunca, pa bodo smeli po novem v državi ostati dlje časa.
Parlament bo o novi zakonodaji odločal aprila, razprava naj bi trajala več tednov. Tako leva kot desna opozicija sta jo napadli že pred samo objavo - prva kot prestrogo in preveč kaznovalno, druga kot preveč ohlapno in popustljivo.
