Na Floridi v ZDA pretreseni zaradi strelskega pokola na srednji šoli
Svet
ZDA je pretresel nov pokol. V streljanju na srednji šoli v Parklandu na Floridi je življenje izgubilo najmanj 17 ljudi, več je ranjenih. Policija je storilca že prijela, izkazalo se je, da je šlo za 19-letnika, ki je ljubitelj orožja in se je z njim pogosto fotografiral, na spletnih družbenih omrežjih je objavljal problematična sporočila. Namigov ali opozoril pred napadom ni bilo.
Nikolas Cruz je srednjo šolo Marjory Stoneman Douglas obiskoval do lani. Izključili so ga iz disciplinskih razlogov, saj je grozil sošolcem. Njegov strelski napad je bil premišljen, poleg polavtomatske puške in velike količine nabojev je imel pri sebi še plinsko masko in dimne bombe. Poznal je razporeditev prostorov in tudi varnostne postopke, kar je izkoristil, ko je najprej je sprožil požarni alarm. Dijaki, učitelji in ostali zaposleni so začeli zapuščati razrede in pisarne, takrat je začel streljati. Nastala je panika, nekaterim se je uspelo zateči na varno, ostali so se zabarikadirali in počakali policijo.
Po pokolu se je Cruz pomešal med tiste, ki so bežali, a policija ga je kmalu izsledila. "Preučujemo njegove spletne strani in objave na družbenih omrežjih. Nekatere stvari, ki smo jih odkrili, so skrb zbujajoče," je pojasnil šerif okrožja Scott Israel. Med 17 žrtvami so tako mladi kot odrasli. Identifikacija še ni končana.
"Ne morem si predstavljati, kako se je spremenilo življenje tistih, ki so izgubili družinskega člana," je dejal guverner Floride Rick Scott. Parkland je bil lani razglašen za najbolj varno mesto v tej zvezni državi, zato so njegovi prebivalci upravičeno šokirani. Da moli za žrtve, je prek Twitterja sporočil predsednik ZDA Donald Trump. Svojo molitev za umrle in tolažbo njihovim družinam je v telegramu zagotovil tudi papež Frančišek.
Ob takšnih krvavih dogodkih v ZDA vsakokrat odprejo vprašanje o pravici do orožja. Veliko medijev novicam o tokratnem pokolu dodaja, da je Trump državljanom obljubil še več orožja in še manj nadzora. Veljalo naj bi tudi, da so se Nacionalno združenje za orožje in ostale podobne skupine povezale z republikansko stranko. "Dve tretjini Američanov podpirata tisto, kar piše v drugem amandmaju ustave. Ne gre zgolj za republikance. Še več. Dvakrat v zgodovini je v dveh državah, ki veljata za bolj demokratski, Kaliforniji in Massachusettsu, potekal referendum na to temo - ali bi popolnoma prepovedali nošenje orožja. V obeh primerih je referendum padel, ni bil uspešen," je opozoril raziskovalec na Univerzi v Cincinnatiju v ZDA Igor Kovač. Po njegovih besedah bi bila izredno pomembna razprava na vrednostni ravni. "Razpravljati moramo o vzrokih za te incidente, ne o incidentih samih," je prepričan.
