AVDIO: Rešitev dvostranskih sporov bo v prihodnje pogoj za vstop v EU
Svet
Evropska komisija je razgrnila novo strategijo za Zahodni Balkan. Po letih odrinjenosti na stranski tir želi namreč oživiti širitveni proces v tej za Evropsko unijo geostrateško izredno pomembni regiji. Bruselj je opredelil niz pobud v pomoč Zahodnemu Balkanu pri uresničevanju reform za izboljšanje konkurenčnosti in povezljivosti, regionalnega sodelovanja in dobrososedskih odnosov, sprave in vladavine prava. Zaradi izkušnje s Slovenijo in Hrvaško je dokument zapisano tudi, da bo rešitev dvostranskih sporov držav pogoj za vstop v povezavo.
Zahodni Balkan je del stare celine. Tako kot z njim delimo zgodovino, kulturno dediščino, izzive, interese in priložnosti, želimo z njim deliti tudi skupno prihodnost znotraj Evropske unije. To je ob predstavitvi nove strategije za to regijo poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica povezave Federica Mogherini. Po njenih besedah takšna perspektiva velja za vseh šest držav Zahodnega Balkana: Črno goro, Srbijo, Makedonijo, Albanijo, Bosno in Hercegovino ter Kosovo. Omenjene so na različnih postajah na poti v veliko družino evropskih narodov, najdlje sta prvi dve, ki sta že v pristopnih pogajanjih. "Ljudje in voditelji Zahodnega Balkana so se odločili, da želijo svoje države v Evropsko unijo privesti s svojim ritmom in v svojem času. Jasno je, kakšno smer so izbrali. Želimo jim sporočiti, da smo izbrali isto smer, njihova perspektiva je jasna tudi nam."
Da bi moral biti Zahodni Balkan, ki je obkrožen s članicami povezave, vključen vanjo ter deliti iste vrednote in načela, je bil v pogovoru za naš radio jasen evropski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke Lojze Peterle. "Jasno je, da vsaka od teh držav tekmuje sama s seboj, predvsem po najbolj izpostavljenem vidiku, to je dosledna uresničitev pravne države. Ves ta teren se bori s korupcijo, s problemi, ki so povezani z nespoštovanjem pravne države. Tukaj ne bo koncesij. To je Evropska unija jasno povedala. Vsak ima perspektivo, a mora izpolniti zelo jasne pogoje. Spoštovanje pravne države je na samem vrhu. In tako je tudi prav." Dokument, ki ga je razgrnil Bruselj, omenja letnico 2025. "Pred 2025 sam ne pričakujem nobenih širitev, če se razvoj v kateri od teh držav ne bo izrazito usmeril v izpolnjevanje vseh pristopnih pogojev," je ocenil Peterle.
Nova strategija za Zahodni Balkan med drugim vključuje sporočilo, da Evropska unija v prihodnje ne bo uvažala dvostranskih sporov držav v regiji. "Evropska unija in njene članice medse ne bodo sprejele države, ki prej ne bo rešila dvostranskih vprašanj," je bil jasen evropski komisar za širitev Johannes Hahn. Gre za posledico izkušnje z našo državo in južno sosedo Slovenije. "Iz tega nerazrešenega vprašanja oziroma zavračanja arbitražne sodbe s strani Hrvaške jemlje Evropska unija poduk. Take situacije ne želi več. Ta pozicija je zelo jasna. Tukaj bo predvsem Hrvaška potrebovala veliko politične volje, saj so vprašanja, ki jih ima Hrvaška z ostalimi, veliko težja, kot jih ima s Slovenijo," je pojasnil Peterle.
