Olimpijske igre
O olimpijskih igrah malo drugače: vojne, prepovedi, izključitve, bojkoti
Svet
Slab teden nas loči od zimskih olimpijskih iger v Južni Koreji. Čeprav so bili odnosi med državama polotoka jutranje tišine v zadnjih mesecih precej zaostreni, so se, kot kaže, pred največjim športnim dogodkom na svetu le nekoliko otoplili. Uradno premirja po vojni izpred več kot šestdeset let še ni, a med Seulom in Pjongjangom le prihaja do neke vrste gospodarskega sodelovanja in tudi do srečevanja dolgo časa ločenih družin. Ob tem velja omeniti, da so bile moderne olimpijske igre v preteklosti zaradi političnih sporov večkrat okrnjene ali odpovedane.
Že grožnja Nemčije, da je ne bo na prve olimpijske igre moderne dobe leta 1896, česar država sicer ni uresničila, je dala slutiti, da brez političnih zapletov, ki bi tako ali drugače vplivali na največji športni dogodek na svetu, ne bo šlo. Prvič je do odpovedi tega tekmovanja prišlo leta 1916. Razlog: prva svetovna vojna. Druga je vmes posegla leta 1940 in tudi leta 1944. Posledica vojn, ne le obeh svetovnih, ampak tudi ostalih, ter različnih sporov se je na modernih olimpijskih igrah kazala v omejitvah, kot so prepoved udeležbe določenim državam in bojkoti. Do izključitev je prav tako prihajalo zaradi rasizma.
Omeniti je treba bližnjevzhodno krizo, ki se je na svetovni športni spektakel preselila leta 1972. Takrat je v zajetju talcev s strani Palestincev življenje izgubilo 11 izraelskih športnikov.
Ne gre spregledati, da je tudi Slovenija po spopadih na območju nekdanje Jugoslavije in osamosvojitvi dolgo trepetala za prvi nastop svoje ekipe na tem tekmovanju. Debitirala je na zimskih olimpijskih igrah leta 1992, a je šlo na tesno, saj je šele nekaj dni pred njihovim začetkom postala polnopravna članica Mednarodnega olimpijskega komiteja
Ta se je po zahtevah po bojkotih, ki so večinoma prenehale po hladni vojni, začel zapletati v lastne težave z dopingom ter korupcijo ob vsaki izvedbi in izbiri prireditelja športnega spektakla.
Zaradi zaostrenih razmer na Korejskem polotoku je bilo sicer pred meseci v nekaterih državah slišati resne razprave o tem, da v Pjongčang ne bi poslale svojih reprezentanc, vendar vse kaže, da se dogodki iz zgodovine le ne bodo ponovili. A da je otoplitev odnosov med Seulom in Pjongjangom pred skorajšnjimi zimskimi olimpijskimi igrami, ki je marsikoga navdala z optimizmom, le nekaj začasnega, je prepričan profesor političnih ved na Univerzi v Cincinnatiju v ZDA Richard Harknett. "Ni nobenega empiričnega dokaza, zaradi katerega bi lahko menili, da je prišlo do prelomne točke, in to v pozitivnem smislu. Okolje še naprej ostaja zelo napeto," je ocenil v pogovoru za naš radio. Harknett verjame, da so pretekle izkušnje soočanja s krizo na Korejskem polotoku naučile voditelje sveta, kako ukrepati zdaj in v prihodnje.
