125 let organiziranega planinstva v Sloveniji
Politika | 28.02.2018, 14:16 Petra Stopar
Najbolj množična športna organizacija v državi, Planinska zveza Slovenije (PZS), je s sinočnjo slovesnostjo počastila svoj visoki jubilej, 125 let delovanja. Ob tej priložnosti je svečano odprla nove prostore na obrobju ljubljanskega BTC-ja, Ob železnici 30a.
Predstavniki zveze so se ob včerajšnjem praznovanju najprej srečali s premierjem Mirom Cerarjem ter mu predstavili svoje predloge za reševanje aktualnih izzivov. Predstavili so mu pomen in obseg urejanja planinskih poti ter predlagali stalna proračunska sredstva za njihovo vzdrževanje, glede planinskih koč, pomembnega dela slovenske turistične infrastrukture, bi želeli pomoč pri energetski in ekološki sanaciji ter davčne spodbude za upravljavce planinskih koč v visokogorju, prav tako uvedbo planinske izkaznice kot identifikacijskega dokumenta pri prenočevanju v planinskih kočah. »Za priprave na olimpijske igre v Tokiu leta 2020, kjer se bo prvič predstavilo športno plezanje, v Sloveniji potrebujemo ustrezno infrastrukturo, pri čemer bi bila dobrodošla zagotovitev vsaj dela financiranja iz javnih sredstev. Predlagali so tudi spremembo zakonodaje glede prenosa kmetijskih zemljišč v lasti društev na sklad kmetijskih zemljišč ter ponovno obravnavo predloga, da Slovenski planinski muzej postane muzej nacionalnega pomena. Predsednik vlade RS je najprej čestital planinski zvezi ob visokem jubileju in hkrati podal zahvalo številnim prostovoljcem v planinski organizaciji za vse izvedene aktivnosti na različnih področjih delovanja. Glede podanih predlogov je obljubil, da jih bo preučil s posameznimi ministrstvi in da bomo kmalu obveščani o možnih rešitvah,« so pri PZS zapisali v sporočilu za javnost.
Kot eno od največjih težav planincev je predsednik zveze Bojan Rotovnik v pogovoru za naš radio omenil obsežno zakonodajo, »ki prepogosto obravnava prostovoljno društveno delovanje enako kot tržno dejavnost, zato upamo, da bo država razumela velik pomen tega segmenta slovenske družbe in bo lajšala delo vsem tistim, ki na tem področju delujejo, ne pa da jih bo obremenila«. Čedalje več bo tudi obiskov v slovenskih gorah, pri čemer se je treba ravnati po določenih omejitvah: »Predvsem so to omejitve s področja varstva narave in zagotavljanja varnosti v gorah, zato se bo moral vsak posameznik vprašati, kaj lahko naredi za to, da bo njegov obisk gora kar najmanj moteč za naravo in da bo čim manj škodoval sebi ali drugim.«
Sicer pa je včeraj tradicionalni položitvi cvetličnega aranžmaja pri spominski plošči na pročelju Name, ustanovnem mestu SPD, sledil sprejem za sorodne organizacije, državne ustanove in poslovne partnerje v novih prostorih zveze. Ta je s strani Športne unije Slovenije prejela certifikat zdravju prijazna organizacija. Zbrane je nagovoril predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec, o Slovencih in gorski identiteti je govoril zgodovinar Peter Mikša, kulturni pečat pa je dodala vokalno-instrumentalna skupina Triglavski zvonovi iz Mojstrane in Dovjega.
