Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Rok MihevcRok Mihevc

Brezjansko svetišče na mednarodnih srečanjih za razvoj romarskega turizma

| 27.02.2018, 14:02

Predstavniki Slovenskega Marijinega narodnega svetišča Brezje se z namenom širjenja prepoznavnosti in aktivnega vključevanja v evropsko leto kulturne dediščine udeležujejo mednarodnih dogodkov, povezanih z romarskim turizmom. Po srečanju o verskem turizmu in srečanju jasličarjev je sedaj na vrsti še mediteranski turistični forum.

Kot so sporočili iz Slovenskega Marijinega narodnega svetišča Brezje, je v Fatimi od 21. do 24. februarja potekalo šesto mednarodno srečanje o verskem turizmu, ki se ga je udeležilo več kot 500 ponudnikov, razstavljavcev in kupcev iz vsega sveta. Brezjansko svetišče se je srečanja udeležilo drugič in kot je prepričana direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt, so takšna srečanja odlična priložnost za promocijo svetišča in navezovanje stikov s predstavniki turističnega gospodarstva.

Sočasno je v Rimu 23. in 24. februarja potekalo redno letno srečanje Mednarodnega združenja jasličarjev, katerega član je tudi Muzej jaslic Brezje. Na srečanju so predstavili dejavnost muzeja, katerega promocija med poznavalci jasličarstva je izrednega pomena. Obenem so takšna srečanja pomembna tudi za izmenjavo izkušenj.

V sredo pa se na Malti začenja peti Mediteranski turistični forum z naslovom Sredozemlje - čudovito življenje združuje vse ljudi. Na forum, ki bo potekal do 3. marca, se je prijavilo več kot 1000 udeležencev iz 39 dežel. Osrednja tematika bo namenjena vlogi turizma kot sredstva za mir in trajnostni razvoj celotne regije.

Rezultat foruma je tudi priprava projekta Mediteranski božič, v katerega so vključeni Betlehem kot rojstni kraj Jezusa Kristusa, Zagreb z adventnim sejmom, Assisi, povezan s svetim Frančiškom Asiškim in prvimi jaslicami, ter Brezje z muzejem jaslic.

Brezje z baziliko Marije Pomagaj je lani obiskalo več kot 300.000 ljudi iz vsega sveta. Po besedah Eržen Firštove v zadnjih letih beležijo porast predvsem gostov iz Azije. Lani so zabeležili 140 najavljenih skupin iz tujine in 170 iz Slovenije.

Glavni potencial razvoja romarskega kraja pa na Brezjah vidijo predvsem v učinkovitih partnerstvih z lokalnimi skupnostmi pri spodbujanju njihovega trajnostnega razvoja in krepitvi družbeno-gospodarske moči na dolgi rok.

Po podatkih Svetovne turistične organizacije je bilo lani od približno 1,3 milijarde svetovnih turistov 300 milijonov romarjev. Velika prednost romarskih destinacij je tudi v tem, da turistični trendi in gospodarska kriza na njih običajno manj vplivajo.

Naraščajoči pomen romarskega turizma kot dela kulturnega turizma je po svetu vse bolj prepoznaven, pri čemer so v številnih državah prišli do spoznanja, da romarski turizem ni le aktivnost vernikov, ampak se dogaja v širšem družbenem kontekstu. Ne glede na to, ali gre za versko ali kulturološko motiviranost, spadajo sakralni objekti med najpogosteje obiskane.

Slovenija sodi med dežele z bogato ohranjeno kulturno dediščino, katere velik del predstavljajo prav številni sakralni objekti, kot so cerkve, kapelice in znamenja, ki pričajo o arhitekturnih in umetnostnih značilnostih ozemlja, je pojasnila Eržen Firštova, a dodala, da je na Slovenskem ta segment turizma še zelo slabo razvit.

Novomašnika Matija Golob in Ambrož Brezovšek (photo: Rok Mihevc in Tatjana Splichal) Novomašnika Matija Golob in Ambrož Brezovšek (photo: Rok Mihevc in Tatjana Splichal)

Matija Golob in Ambrož Brezovšek obhajala novi maši

Župniji Šmartno pri Litiji in Vojnik sta te dni pravi izvir veselja za Cerkev v Sloveniji. Veselita se namreč novih maš, ki sta ju včeraj pela Matija Golob in Ambrož Brezovšek. »Eno je potrebno« ...

Samomor, evtanazija, smrt (fotografija je simbolična) (photo: Pixabay) Samomor, evtanazija, smrt (fotografija je simbolična) (photo: Pixabay)

Bo zakon spodbujal samomor?

Državni zbor bo v tem tednu obravnaval zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Če ga bodo poslanci sprejeli, so v gibanju Glas za otroke in družine že napovedali referendum.

Sara Isaković (photo: NL) Sara Isaković (photo: NL)

»Tista« plavalka, danes mamica in psihologinja

Kjerkoli se Sara Isaković pojavi, se je večina še vedno najbolj spomni po njeni izjemni športni karieri. Tudi njej ostaja v lepem spominu, kot sama opiše, zlato obdobje športnega plavanja, ko je ...