Hrvaška morda pripravljena priznati večji del arbitražne razsodbe
Slovenija | 10.01.2018, 16:36
Hrvaška naj bi bila pripravljena priznati večji del arbitražne razsodbe o meji s Slovenijo, a znotraj dvostranskega dogovora. Naša južna soseda naj bi si premislila, potem ko je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker dejal, da je arbitražna razsodba dejstvo in da jo je treba uveljaviti na najboljši možen način ter da med stranema ni velikih razlik. Juncker naj bi v prihodnjih tednih povabil na sestanek premierja obeh držav. To možnost so v Bruslju omenili ob obisku slovenskega predsednika Boruta Pahorja, ki se v minulih dneh ni srečal le z vodilnimi predstavniki Evropske unije, ampak tudi z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom. A s slednjim vprašanja meje s Hrvaško nista odpirala. K razmisleku o nadaljnjih ukrepih je medtem pozval predsednik SDS Janez Janša.
Da naj bi bil Zagreb pripravljena poslušati Bruselj, je poročala hrvaška komercialna televizija RTL. Pri tem naj bi v dvostranskih pogovorih zahteval boljši položaj za hrvaške ribiče. Ti za zdaj še niso prejeli nobene od napovedanih slovenskih kazni, ker so tudi po uveljavitvi arbitražne razsodbe lovili v Piranskem zalivu. A prav kmalu naj bi bilo drugače. Da za to ni razlogov, je prepričan hrvaški minister za kmetijstvo Tomislav Tolušić. Da napovedane slovenske kazni niso sprejemljive, je znova ocenila tudi hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić. Po njenih besedah je na nesprejemljivost enostranskih ukrepov, za kar si prizadeva njena država, opozorila tudi Evropska komisija. Dodala je še, da vztraja pri nadaljevanju pogovorov.
Da bo prvi korak spraviti strani za skupno mizo, je ugotavljal Juncker, ki bi se utegnil dejavneje vključiti v reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško. Še ta mesec naj bi se v Bruslju sešel s premierjema Mirom Cerarjem in Andrejem Plenkovićem ter tako skušal popraviti vtis po propadlih načrtih, da bi prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans obiskal obe prestolnici. Zagreb je namreč po navedbah neuradnih virov to možnost zavrnil.
Naj ne odlaša, je Junckerju položil na srce Pahor, z njim in z predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom se je pogovarjal prvi dan tega tedna. "Za Slovenijo je zelo pomembno, da ne izgubi podpore mednarodne skupnosti glede dejstva, da je meja določena, kar bo dosegla tako, da se bo izogibala incidentom, da bo pri svojem ravnanju dosledna in da bo uporabljala pravne poti za dosego cilja - implementacije arbitražne odločbe," je bil jasen Pahor.
Včeraj ga je v Bruslju sprejel še prvi mož Severnoatlantskega zavezništva. Arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško se nista dotaknila. "To ni vprašanje za Nato in o tem nisva govorila. Sam se ne bom spuščal v vsebino tega vprašanja," je poudaril Stoltenberg. Pahor je pritrdil. Kot je dodal, mora biti kristalno jasno, da je naloga diplomacije in politike na obeh straneh ob pomoči Evropske komisije, ne Nata, poiskati pravo pot.
Janša pozval slovensko vlado, naj potegne zavoro in premisli nadaljnje ukrepe
Da je ne bo mogoče najti s polaganjem upov v to, da bo Bruselj pritisnil na Hrvaško, je menil prvak opozicije. Kot je dodal, zanašanje na Evropsko komisijo vodi le v novo mediacijo in ta v nov kompromis. "Pričakovati, da bo del Evropske unije discipliniral drugi del Evropske unije na neki točki, ki ostalih ne zanima, je ne samo iluzorno, ampak bo na koncu pripeljalo do tega, da bo Slovenija postala nekdo, ki skuša doseči rešitve tam, kjer te rešitve ni." Janša meni, da je zdaj čas, da slovenska vlada pri poskusu enostranske uresničitve arbitražne razsodbe potegne zavoro, se usede, posvetuje in potem na tej podlagi nekoliko spremeni svoje ravnanje.
Janša je zaradi neusklajenosti naše zunanje politike kritičen tako do Cerarja kot do vodje slovenske diplomacije Karla Erjavca. "Če kdo misli, da se razlik v nastopih vladajočih zunaj ne opazi, ne živi v realnem svetu. S tem problemom se v Evropski uniji nihče ne ukvarja sam, prostovoljno." O usodi arbitražne razsodbe se Janša ni želel opredeliti.
