Odločitve v Evropski uniji morajo prihajati iz src njenih državljanov
Svet | 01.01.2018, 05:45
Z današnjim dnem je polletno predsedovanje Evropski uniji prevzela Bolgarija. Pred njo je bila na čelu Sveta povezave Estonija, za njo bo to nalogo prevzela Avstrija. Te države sestavljajo trojko, ki je določila skupne dolgoročne cilje in program, kako jih bo dosegla v 18 mesecih. Vsaka od njih je oblikovala še svoj načrt in prednostne teme.
Pravzaprav bi morala predsedovanje z letom 2018 prevzeti Estonija, a so članice Evropske unije sklenile, da vskoči že prej, saj se je Velika Britanija zaradi pogajanj o izstopu iz povezave tej nalogi odpovedala. Tako tudi ostala predsedovanja nastopajo pol leta prej, kot je bilo sprva predvideno. Estonija se je v zadnjih šestih mesecih posvetila štirim prioritetam: odprtemu in inovativnemu gospodarstvu, varni in zaščiteni Evropi, digitalni Evropi ter vključujoči in vzdržni Evropi.
Kot omenjeno, mora država, ki jo čaka predsedovanje, glavna vprašanja uskladiti s predhodnico. Predsednik Avstrijskega panevropskega gibanja Karl von Habsburg je prepričan, da ima bolgarska vlada, ki zdaj prevzema vajeti v Svetu Evropske unije, izreden posluh za težave jugovzhodne Evrope. "Upam, da bo prek koordinacije mogoče nasloviti nekatere probleme, ki jih bomo skušali reševati vse leto," je dejal v pogovoru za naš radio in spomnil, da se bo z Bolgarijo morala usklajevati prav njegova država, ki jo predsedovanje čaka v drugi polovici leta 2018. "Težko rečem, kaj se bo dogajalo. Osrednje točke te druge polovice prihodnjega leta še niso v celoti oblikovane. Administrativno da, a vsebina še ni povsem določena. Za to imamo pol leta, kar je zelo malo časa. Sicer se zdi, da je v pol leta mogoče doseči marsikaj, a ne prav veliko."
Von Habsburg meni, da je težava, na katero bo morala povezava hitro odgovoriti, da vse njene ustanove niso resnično evropske, ne sledijo evropskemu duhu. Še posebej kritičen je prav do Sveta ministrov. "To je tipična ustanova, v kateri sedi skupina ljudi, ki zastopajo le svoje ozke nacionalne interese in v večini primerov hkrati nimajo v mislih tudi evropskih interesov." Kot je dodal, številni ne razumejo, da z zasledovanjem nacionalnih interesov težijo tudi k nacionalističnim interesom. "Treba je povedati, da je nacionalizem nekaj drugega kot patriotizem. Patriotizem je za državo nekaj normalnega in logičnega. A nacionalizem je zelo nevaren, lahko pomeni celo vojno," se je strinjal predsednik Mednarodne panevropske unije Alain Terrenoire. Po njegovem v Evropski uniji potrebujemo več demokracije. "Odločitve morajo prihajati iz temeljev in iz ljudi. Prihajati morajo iz src državljanov. Če ti ne bodo razumeli, da so del nje, Evropa ne bo uspešna," je poudaril Terrenoire.
