Schengen 10 let po največji hkratni širitvi pred pomembnimi izzivi
Svet | 21.12.2017, 16:17
Slovenija je na današnji dan pred desetimi leti še z osmimi državami Evropske unije postala del schengenskega območja, ki omogoča prost pretok ljudi in blaga med članicami. To je tudi za nas pomenilo konec nadzora nad notranjimi mejami, kot smo ga poznali. A ne za dolgo. Vse skupaj se je vrnilo z begunsko in migrantsko krizo. Schengensko območje je tako pred največjimi izzivi do zdaj.
Schengenskemu območju so se 21. decembra 2007 poleg Slovenije pridružile Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska, Estonija, Litva in Latvija. Od takrat ga sestavlja 26 držav, na vstop vanj čakajo še Bolgarija, Romunija in Hrvaška.
Schengensko ureditev je močno zamajala begunska in migrantska kriza. Razkrila je nezadostno varovanje zunanjih meja Evropske unije. Težava se je pokazala predvsem v Sredozemskem morju, prek katerega so tekle in še tečejo glavne poti prebežnikov iz Bližnjega vzhoda in Afrike. Zaradi poplave prosilcev za azil, med katerimi so bili tudi številni takšni, ki si mednarodne zaščite niso zaslužili, so mejne države postale preobremenjene. Leta 2015, ko je bilo najhuje, so številne članice schengenskega območja znova uvedle nadzor na svojih mejah, da bi tako zajezile prihod množice ljudi. Čeprav naj bi šlo za začasen ukrep, ga nekatere še ohranjajo in niti ne kaže, da bi ga odpravile.
Ker to predstavlja ključen poseg v sam smisel schengenske ureditve, so v Bruslju pripravili reformo, a s tem sprožili vrsto kritik, saj naj bi rešitve omogočale zlorabe in vodile v konec ključnega dosežka povezave. Evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopoulos zagotavlja, da tega ne bo dovolil. "Cilj Evropske komisije je ohraniti in okrepiti schengensko območje kot območje brez nadzora nad notranjimi mejami," je poudaril v nedavni razpravi v Evropskem parlamentu.
Razprave se bodo zagotovo nadaljevale še kar nekaj časa, a na koncu koncev bo ključna obnovitev zaupanja med članicami.
