Nevidni strupi v prostoru in zraku

Slovenija | 24.11.2017, 08:30 Nataša Ličen

V mesecu dni lahko veliko storimo za boljše počutje. V Svetovalnici konec novembra smo s Sanjo Lončar iz projekta Skupaj za zdravje človeka in narave spregovorili o področju elektrosmoga in stavbni biologiji. Omenjeni projekt je verjetno največji nevladni projekt, ki osvešča o nujnosti sprememb v odnosu do zdravja, do narave, ki nas obkroža in do hrane, ki jo uživamo.

Skupina 230 vrhunskih znanstvenikov iz 41 držav, združenih pod okriljem International EMF Scientist, je poslala šokantno peticijo Združenim narodom (UN) in Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO). Peticija opozarja na hude posledice, ki jih imata elektromagnetno sevanje in brezžična tehnologija na človeka in naravo.

To smo lahko prebrali v zadnjih brezplačnih mesečnih novicah, ki jih pri projektu izdajajo že dvanajst let, arhiv vseh je dostopen na povezavi www.zazdravje.net, drugače pa so na voljo na več kot štiristo informacijskih točkah po vsej Sloveniji. Vsaka nova številka omenjenih novic je posvečena težavi, za katero vidijo, da jo lahko rešujemo veliko bolj modro in naravno, kot to počnemo zdaj. Že dlje časa se v projektu srečujejo z alergijami in podobnimi težavami pri tistih, ki so se preselili v novo hišo ali v preurejene prostore. To je pritegnilo njihovo pozornost, posebej pa so se v to tematiko poglobili v času njihovega ukvarjanja z zdravjem možganov.

Elektrosmoga ne vidimo, a močno škodi našemu organizmu

Sanja Lončar:»Veliko ljudi čudi, da možgani ne delajo kot bi morali. Elektrosmog je neviden strup. Zato se ne zavedamo, kako močno vpliva na naše počutje, kognitivne sposobnosti, na spomin, seveda tudi na kožo in na naše celotno zdravje. Kar 60 odstotkov kemičnih stvari pride v naš organizem doma. Je dom res varen domek ali ne? Kar bi moralo biti oaza miru, varno mesto, ki celi, regenerira in nas podpira, nevede v njem ustvarimo peklensko okolje. V 24 urah vdihnemo tudi do 8000 litrov zraka, v njem je veliko kemičnih hlapov, zaradi stvari, ki so v milih, zobnih pastah, talnih oblogah, ometih in tako naprej. Tretjina teh strupov lahko prihaja iz čistil, ki jih uporabljamo, če smo preveč obremenjeni s čistočo, zato tudi pravijo, da je čistoča pol zdravja, nečistoša pa druga polovica. Otroci, ki so kot iz škatlice, so običajno najbolj obremenjeni z alergijami, na drugi strani pa imajo otroci, ki so na kmetiji v stiku z živalmi, se valjajo po zemlji in tako naprej, manj težav. Tudi tu je treba imeti pravo mero. Potreba, da hiša diši, je lahko zelo nevarna, večina od teh dišav, ki jih spuščamo v domove, so naftni hlapi. Ta del hitro prepoznamo, hujše so stvari, na katere ne pomislimo takoj in jih je težje odpraviti, kot je formaldehid, snovi, ki jih počasi, a vztrajno oddaja pohištvo iz iverke, novo oblazinjeno pohištvo, negorljive zavese, talne obloke … , ki nas na dolgi rok lahko močno ogrozijo. Formaldehid je rakotvoren, toksičen za možgane, to je že potrjeno. Silna potreba po obnovi, da je vse videti novo, te mamljive ponudbe po kupovanju novega in novega pohištva, ki ga lahko kupujemo po obrokih, imajo še skrito ceno, ki jo plačamo s svojim zdravjem. Boljša izbira je masivni les in ne z vsemogočimi lepili zlepljena iverka. Prav standard nam danes omogoča, da se pospešeno uničujemo. Nov kos pohištva oddaja formaldehid do petnajst let, najbolj intenzivno prvih nekaj let. Ravno po desetih letih pa se spomnimo, da je čas za menjavo pohištva in tako si priskrbimo novo dozo strupov. To res ni »hec«. To so snovi, ki povzročajo nespečnost, pospešeno staranje, težave s kandido, pešanje kognitivnih moči, kronično utrujenost, alergije, odvisno kje smo najbolj ranljivi. Če čutite, da vas prostor utruja, je najbolje poklicati strokovnjake stavbne biologije za strokovne meritve.« 

Obstaja zeleni filter, to so rastline 

»NASA je delala poizkuse, za katere smo lahko zelo hvaležni, hoteli so preveriti kako lahko na vesoljskih postajah na naraven način čistijo zrak. Pregledovali so različne zelene rastline, ki jih večina od nas dobro pozna, a jih vidimo le kot okras v prostoru, ne prepoznamo pa njihove prave vloge. Recimo, luskaste praproti, dracene, pritlikavi datljevci, fikusi, spatifili …, to so vse rastline, ki so sposobne to, kar je za nas strup, pojesti kot lastno hranilo. Rastlina se s tem ne zastruplja, ona se s tem gnoji, to ji pomaga pri rasti, naš strup je zanjo gnojilo, mi ji dodajamo le vodo. Pomagajo nam lažje živeti. Vemo, da ljudje ne moremo kar vsega zmetati iz hiše, kar lahko naredimo takoj, pa je, da ozelenimo prostore, kjer bivamo.«