Miha Kos
Nič slabega ni, če česa ne vemo
Oddaje Nataša Ličen
V ljudeh je veliko strahu pred morebitnim neuspehom. Neuspeh je lahko tudi priložnost. Dobro je le, da ne ostanemo pri nevednosti. Neuspeh nas lahko spodbudi k iskanju novih rešitev, saj če bi bili vedno z vsem zadovoljni in ne bi pridobivali novega znanja in se učili novih veščin, bi lahko kmalu močno nazadovali.
K radovednosti in vedoželjnosti spodbujajo tudi v Hiši eksperimentov, ki je del evropske mreže centrov znanosti. Njim posvečen dan je bil minuli petek, ko so ob Dnevu centrov znanosti v središču prestolnice pripravili poseben projekt, imenovan »Hišpot«. Na različnih lokacijah so postavili eksperimente, na katerih so se mimoidoči seznanjali z izzivi znanosti.
Miha Kos, direktor Hiše eksperimentov, vseslovenskega centra znanosti: »Ko je država v krizi ali je podjetje na razpotju, je pravi recept vlaganje v razvoj, ne pa sekanje razvoja. Prava investicija je vlaganje v znanje, saj edino znanje lahko prinese dodatno vrednost državi, drugače bomo samo kupovali drug od drugega in prodajali iz istega lonca, v katerem se bo mešala ena in ista voda, lonec pa pri tem ne bo pridobival na dodatni vrednosti. Ljudi je treba navduševati za raziskovanje, za zdravo kritično razmišljanje in aktivno ukrepanje, to je potem prava demokracija. Odgovori, ki jih dobimo recimo na referendumu ali volitvah, so potem res bazirani na premišljenem dejanju ljudi, ki vedo, kaj in zakaj so nekaj izbrali in se ne bodo naslanjali samo na neke zunanje fasade. Tudi vizija Hiše eksperimentov je zrela demokracija. Želimo si ljudi, ki znajo razmišljati in aktivno ukrepati. Vsega ne moremo vedeti, ampak kot zreli državljani je pa prav, da se učimo novih stvari. Ni ga človeka, ki bi vedel vse. Nič slabega ni, da česa ne vemo. Poznamo rek, kar se Janezek nauči, to Janez zna. A velja tudi obratno, če se Janez ne uči, postane Janezek.«
Vesna: »V tisto, kar človeka veseli, se običajno poglobi, posluša različna mnenja, da si lahko ustvari realnejšo sliko. Teče pa življenje zdaj v tako hitrem tempu, da dostikrat nimamo časa, ker imamo več interesov, da bi se v vsakega poglabljali, in smo potem prehitro zadovoljni le z eno resnico.«
Eva: »Zelo je pomemben pristop, ljudje radi sami preizkusijo. Tako se tudi največ naučimo in spodbudimo radovednost. Eksperimenti so za ljudi vseh starosti, ne samo za mlajše. Sem zelo radovedna in zato sem se tudi pridružila Hiši eksperimentov. Ljudje imamo še vedno strah pred neuspehom, živimo v stereotipu, kaj če bomo kaj naredili narobe, kaj če ne bomo naredili prav, jaz tega ne znam … Poizkusimo, če gre, gre, če ne, pa prosimo za pomoč. Spremeniti bi morali trenutni šolski sistem, ki vceplja ogromno količino informacij, več bi moralo biti praktičnega dela, več različnih poizkusov, razmišljanja z lastno glavo in ne samo učenja na pamet ogromno količino teorij. Tako si tudi bolj zapomnimo, ostane izkušnja, občutek ob doseženem.«
Anja: »Moto Hiše eksperimentov je: Naredil sem in Vem! Ko nekaj naredimo, se zavedamo ozadja. Ni pomembno samo vedeti, kaj se zgodi ampak, da vemo, zakaj se nekaj zgodi. Zelo so pomembni ljudje, ki znajo navduševati za znanost, ne samo znanstveniki sami, ki odkrivajo nove stvari ali jih pojasnjujejo. Znanstvenik je lahko vsak, morda ne za celotno družbo, ampak zase. Osebno zadovoljstvo ob tem, ko nekaj novega izvemo, je glavno.«
