Pahor in Šarec na Radiu Ognjišče odgovarjala na vprašanja civilne družbe

| 08.11.2017, 16:02 Rok Mihevc

Na Radiu Ognjišče smo pripravili sklepno soočenje predsedniških kandidatov pred nedeljskimi volitvami. Borut Pahor in Marjan Šarec sta odgovarjala na vprašanja posameznikov, ki sodelujejo z našim radiem ali pa so njegovi poslušalci.

Martin Nahtigal iz Skupnosti katoliške mladine, kot sodelavec te organizacije v praksi opaža, da je v odnosu do mladih ključna doslednost. Ker je Šarec v enem izmed intervjujev na vprašanje »Ali podpira splav, odgovoril z »DA«, je Nahtigala zanimalo zakaj zagovarja splav v kakršnikoli obliki, čeprav hkrati vsako nedeljo izpoveduje vero in zapoved »ne ubijaj«.

Marjan Šarec: »Tam je bila to edina možnost, zato sem tako odgovoril. V drugem soočenju sem odgovoril, da je vsak splav treba preprečiti. To ni enoznačno vprašanje. Nobena ženska ne naredi splava z veseljem, tu so velike travme. Če ga bomo prepovedali, se bodo opravljali na črno. Sam ne gojim navdušenja nad splavom.«

Borutu Pahorju je postavil vprašanje o arbitraži. Slovenska javnost je namreč večkrat zahtevala, da bi država razkrila dokumentacijo o tem, zato je Nahtigala zanimalo, zakaj pri tej pobudi ni stopil zraven.

Borut Pahor: »Kolikor razumem vlado, gre za to, da bi razkritje škodilo Sloveniji pri uveljavljanju arbitražne odločitve. Ne da bi kaj skrivala, ampak zaradi nacionalnega interesa, ker jim omogoča, da manj konfliktno uveljavi razsodbo.«

Mateja Cepina iz Socialne akademije so zanimale teme kot so vpliv predsednika na gospodarstvo, njegovo spodbujanje in socialni čut predsednika. Za katere tri konkretne se bi zavzemala, da bi se število gospodarskih in civilno družbenih pobud povečalo.

Borut Pahor: »Eno je gotovo udeležba širše civilne družbe v okviru socialnega dialoga. Deloma sem že odprl vrata za ustanove, ki prej niso imele dostopa do tega omizja. Potrebno pa bi bilo storiti še korak naprej, vključenost nekaterih segmentov je še premajhna. Tako mladina, upokojenci, humanitarni delavci in ostala družba, ki je sestavni del sociale. Več mora biti storjeno tudi za socialno podjetništvo. Sprejem paketa reform, predvsem poslovnega okolja in nove davčne reforme.«

Marjan Šarec: »Civilna družba je izraz, ki ga radi uporabljamo politiki, ko želimo kaj lepega povedati. Govorimo lepo, ne vemo pa, kakšna naj bi njena vloga bila. Treba je sprejeti ustrezno zakonodajo, predvsem odpraviti birokratske ovire. Da ne naletiš na sto ovir pri ustanavljanju podjetja. Predstavniki civilne družbe se morajo politično aktivirati in tudi sami naj kandidirajo za kakšno funkcijo. S tem ne bodo nič izgubili, ampak s svojim znanjem bodo v politiki uresničevali svoje ideje.«

Moralni teolog in profesor na Teološki fakulteti v Mariboru dr. Ivan Štuhec je uvodoma povedal, da obisk slovenskih politikov pri papežu državljanom ne prinese nič, če ne prinesejo nekih dogovorov o nerešenih vprašanjih. Ker Pahorja podpirajo stranke, ki dosledno delujejo proti reševanju vprašanj, ki zadevajo katoliško skupnost v Sloveniji, je Štuheca zanimalo, kako bo kot vpliven človek spremenil politiko stranke.

Borut Pahor: »Vedno sem bil menja da Vatikanski sporazum, kot je bil podpisan, obe strani napeljuje k temu, da ta sporazum nadgradita. Temu sem javno naklonjen tudi zdaj, vprašanja potrebujejo dogovor. Za razliko od teh strank, ki poznata moje drugačno stališče, nisem za to, da bi ustavo spremenili samo za to, da bi obšli odločbo ustavnega sodišča, ki tematizira vprašanje zasebnega šolstva.«

Pri Šarcu Štuhecu ni jasno, kako je z njegovimi stališči o ločitvi Cerkve in države.

Marjan Šarec: »Jezusovega nauka se skušam držati v praksi in ne teoriji. Sem pa za ločitev Cerkve in države po zahodni tradiciji. Če te nekdo označi za levičarja, ne more razumeti kako lahko hodiš v cerkev. Ampak kot levičar imam lahko prepričanje o javnem šolstvu in zdravstvu, ampak ne sme pa se me vprašati, kako lahko hkrati hodim v cerkev. V cerkev ne hodim zaradi župnika, ampak zaradi osebne vere.«

Aktiven državljan član Odbora 2014 Peter Križnik je postavil vprašanje o stanju v slovenskem pravosodju in vlogi predsednika pri opozarjanju na te težave. Ker bo varuhinji za človekove pravice spomladi 2019 potekel mandat, je Pahorja vprašal, ali bo na to mesto za spremembo predlagal neodvisno osebnost, z visokimi moralnimi kvalitetami ali celo s krščanskimi vrednotami.

Borut Pahor: »Seveda bi bil pripravljen. Tako sem se trudil do zdaj. Koga bomo predlagali čez leto dni, je težko napovedati. Sem bil pa deležen hudih kritik, da sem se pri ustavnih sodnikih posvetoval tudi z g. Janšo. A pri tem sem vztrajal, čeprav je bil del levice nezadovoljen, da je bil imenovan tudi znani dvojni doktor. Tu sem postavil svoj pogoj, a ti pogovori niso bili lahki. In nikoli ne bodo.«

Šarca je Križnik vprašal, ali bo tudi na prvo mesto postavil tudi žrtve pravosodja, ali jih bo obsodil na drugo razrednost.

Marjan Šarec: »Besede drugo razrednost ne maram in je ne priznavam, ker nihče ne sme biti drugorazreden. Je pa res, da imajo mnogi občutek da so. Potrebujemo korenito razpravo o celotnem pravosodnem sistemu. Strinjam se, da primeri, ko je prišlo do zastaranj, ni dobro. Kot predsednik bi pozval zakonodajalce in sodno vejo oblasti, da naj vsak opravi svoje delo.«

Sodelavec Radia Ognjišče Jure Sešek se je nedavno vrnil iz misijona v Ukrajini. Zanimalo ga je, kako kandidata ocenjujeta socialno čut Slovenca in dobrodelnost.

Marjana Šarec: »Slovenci smo dobrodelni ljudje. V takih zadevah se kaže pravo krščanstvo, ali nekdo živi nauk ali ne. Pomagati drugim je nekaj najbolj plemenitega. Tudi sam sem prostovoljni gasilec. Dolžnost politike je, da rešuje takšne zadeve kjer se zdaj zbirajo zamaški, da jih rešuje na sistemski ravni in potem bo tudi politika lahko rekla, da izvaja misijonsko poslanstvo."

Borut Pahor: »Kot predsednik republike sem lahko iz prve izkušnje doživel kako močan občutke dobrodelnosti je med Slovenci. Je tako močan, da prevzema nase odgovornost, ki je ne sme nositi, če želimo imeti trajno socialno varnost. Drugi moj občutek je, da raje in več dajo ljudje, ki imajo manj.«

Sklepni del vprašanj je pripadel Franciju Feltrinu, ki je bil v letih 1990-1992 delegat v Zboru občin Skupščine Republike Slovenije. Zanimalo ga je kakšna mora biti moralna avtoriteta predsednika države.

Marjan Šarec: »Predsednik mora biti avtoriteta in to si mora zgraditi. Ne more se sam razglasiti za to, to more dokazati z delom in stališči. Vsak dan mora biti ljudem bolj jasno, da predsednik to tudi želi biti. Mora biti poenoten z zunanjo politiko, da ko pride v tujino, jasno zagovarja svoja stališča in se ne uklanja nobenemu. Mora znati državi izboriti svoj prostor pod soncem.«

Borut Pahor: »Tukaj se s kolegom Šarcem močno razlikujeva. Sam ne bi delal stvari, za katere so poklicani drugi, vlada, parlament. Bi pa naredil stvari, katere drugi ne morejo, lahko pa samo predsednik. Primer, če v tem mandatu ne bi stotine ur vložili v to, da smo civilizirano pokopali žrtve iz Hude jame v Maribor, to smo lahko storili samo zato, ker smo po veliko muhah to dosegli. Potrebno je bilo veliko dialoga.«