Pregled domačih dogodkov od petka, 3. novembra, do petka, 10. novembra

Slovenija | 11.11.2017, 07:40 Tanja Dominko

Minuli teden ni bil zaznamovan le z dežjem in snegom v višjih legah, pač pa tudi s predvolilno kampanjo, ki je v nadaljevanju zaradi volilnega molka seveda ne bomo podrobneje predstavljali, duhove je burilo novo razkritje množičnega izogibanja davčnim obveznostim, takoimenovani Rajski dokumenti, v zgodbi so se znašli tudi slovenski državljani. V ospredju je bil tudi Klinični center s svojo srčno kirurgijo, pa tudi prodaja Nove Ljubljanske banke, s čimer se je koalicija ukvarjala praktično ves teden. V Cerkvi na Slovenskem pa smo se te dni zahvaljevali, saj smo obhajali zahvalno nedeljo.

Cerkev v Sloveniji

V naši krajevni Cerkvi smo v nedeljo obhajali zahvalno nedeljo. Opomnili smo se, kako zelo smo odvisni od darov, ki nam jih vsak dan daje Bog. Vse, kar imamo, in svet, v katerem živimo, je Božji dar. Prav je, da smo hvaležni tudi za vse ljudi, ki jih srečujemo na poti našega življenja, še zlasti za vse, ki so nam zgled in za tiste, ki z nami delijo vesele in žalostne trenutke. Slovenski škofje ordinariji so ob tej priložnosti zahvalo zapisali v pismu vernikom.

Papež Frančišek je v petek, 3. novembra, na zasebni avdienci sprejel nuncija v Sloveniji nadškofa Juliusza Janusza. Sveti oče je izrazil veliko simpatijo do slovenskega naroda, še zlasti, ko se je z vidnim sočutjem spomnil njegovega trpljenja pod komunističnim režimom. Nadškof Janusz je ob tem za naš radio zatrdil, da papež z resničnim zanimanjem pričakuje bližnji obisk slovenskih škofov »ad limina Apostolorum« marca prihodnje leto.

Kljub zagotavljanju o dobrih odnosih med Slovenijo in Svetim sedežem, kar je bilo izraženo v nedavnih obiskih predsednika Republike, predsednika vlade, predsednika Državnega zbora in zunanjega ministra v Vatikanu, je dejavnost Cerkve v praksi ovirana s strani nerazložljive enostranskosti vlade in parlamenta, je zatrdil nuncij in dodal, da tako vlada kot parlament pogosto interpretirata na svoj način dolžnosti države do Cerkve, ki so bile določene s slovensko Ustavo in Sporazumom med Svetim sedežem in Slovenijo. Gre za aktualno znano vprašanje o celotnem financiranju zasebnih katoliški šol. Znano je, da kljub Sporazumu in 57. členu Ustave ter odločitvi Ustavnega sodišča decembra 2014, ki določajo enako finančno obravnavanje javnih in zasebnih šol, vlada katoliške šole plačuje zgolj 85 odstotkov, ni pa znano, na osnovi katerega načela. Parlament celo želi spremeniti 57. člen Ustave z namenom, da ne bi bilo potrebno privatnih šol obravnavati enako kot javnih, brez da bi o tem obvestili partnerja Sporazuma, ki je Sveti sedež. Takšna samovoljna obravnava Ustave in mednarodnih sporazumov s strani državnih organov zagotovo Sloveniji ne bo koristila pri uveljavitvi svojega glasu v zadevah v zvezi z mednarodnimi odnosi, je prepričan apostolski nuncij v Sloveniji.

V Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani je prejšnji konec tedna potekala 90. generalna skupščina Združenja katoliških šol v Evropi. Udeleženci so na njej razpravljali o medkulturnem in medverskem dialogu, ki je v času, ko v Evropo prihaja veliko število prebežnikov in s tem tudi otrok, še kako potreben. Za Slovenijo, gostiteljico je bila to priložnost, da predstavi položaj na področju katoliškega šolstva, pa tudi izzive, zlasti neuresničevanje odločbe ustavnega sodišča o zasebnem šolstvu.

V kabinetu predsednika vlade so sicer v teh dneh poudarili, da si prizadevajo za uresničitev odločbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol.

Politika in gospodarstvo 

V javnosti so odjeknile novice o številnih posameznikih, ki se izogibajo plačilu davčnim obveznostim. V Rajskih dokumentih ali v več kot 13 milijonih zapisov, ki jih je prečesal Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev, so novinarji Dela odkrili tudi poslovne sledi najmanj 76 slovenskih fizičnih in pravnih oseb. Nevladni organizaciji Transparency International Slovenia in Ekvilib Inštitut sta ob objavi že pozvali k ostrejšim ukrepom proti tovrstnim praksam, na slovenskem finančnem ministrstvu pa so napovedali, da bodo predvidoma še ta mesec vzpostavili register dejanskih lastnikov.

Za komentar na novo afero, povezano s skritim bogastvom svetovne elite, smo poklicali davčno svetovalko Boženo Macarol. "Da ima svetovna elita skrito bogastvo v off shorih oziroma v davčnih oazah in državah z nizko obdavčitvijo, je splošno znano dejstvo. Znano je tudi, da v teh državah ni velike želje po sporočanju podatkov o tujih naložbenikih njihovim rezidenčnim državam," je spomnila.

Pobudnikom referenduma o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti ni uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma. Kot je povedal predsednik Društva za zdravje naroda Jožef Ivan Ocvirk, ki je septembra v državni zbor vložil pobudo za začetek postopkov za referendum, so zbrali nekaj čez 10 tisoč podpisov.Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je izrazila zadovoljstvo, da bodo zakon zdaj lahko začeli uresničevati. Čeprav se ves čas v javnosti kot očitek noveli pojavlja predvsem ta, da bo posegla v koncesije v zdravstvu in da bodo v skladu z novelo zdravstveni delavci, ki so zaposleni v javnem sektorju, delali le do osem ur tedensko pri zasebniku, v zdravniških vrstah slišimo povsem drugačne očitke. Za pojasnilo smo zaprosili Tino Bregant iz Zdravniške zbornice, ki je zanikala, da bi bili zdravniki zaslužkarji, skrbi pa jih, da bo ravno zaradi te novele v prihodnje prišlo še do večje odvisnosti pacientov od zasebnikov.

Sicer je bilo zdravstvo v tem tednu v ospredju znova zaradi otroške srčne kirurgije. i. Sodu je izbilo dno dejstvo, da sta klinični center zapustila še zadnja slovenska kirurga, ki sta se izobraževala v tem programu. Po poročanju POP TV sta kirurga kot glavni razlog za odhod navedla slabe medosebne odnose, saj da otroškim kardiologom ne zaupata več in da z njimi ne moreta več sodelovati. Njuni nadrejeni so ju poskušali že večkrat prepričati, naj ostaneta, a sta postavila pogoj - bodisi bosta ostala v UKC in operirala odrasle bolnike ali pa bosta odšla iz bolnišnice, saj v programu otroške srčne kirurgije ne želita več sodelovati. Tako je bilo njuno sporočilo. Strokovna direktorica UKC Ljubljana Marija Pfeifer je zanikala, da bi bili razlog slabi odnosi. Vlada je ukrepala tako, da se je odločila za nove razrešitve, iz sveta UKC je razrešila tri člane.

Generalni direktor Andraž Kopač in strokovna direktorica Marija Pfeifer ne nameravata odstopiti. Vodstvo UKC vztraja, da program poteka varno in da ga bodo v sodelovanju s češkimi kirurgi še izboljšali.

Na vladi je bila te dni tema številka ena Nova Ljubljanska banka. Koalicija se je z možnimi rešitvami v zvezi z zahtevo Bruslja po uresničitvi zaveze o prodaji ukvarjala že v ponedeljek in omenjala tretjo pot, nato je vlada v četrtek podprla predlog finančne kompenzacije NLB državi namesto prodaje bank na Balkanu. Bistvo je, da se banko zaveže, da v določenem časovnem obdobju vplača določen znesek v sklad skladov, ki bi lahko zagotavljal dodatne vire za razvoj malih in srednjih podjetij. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je predloge nato naslednji dan predstavila evropski komisarki Margrethe Vestager. O tem, katera so še odprta vprašanja, ministrica ni želela podrobneje govoriti. Povedala je le, da bodo stvari podrobneje pojasnjevali, ko bodo prihajali bliže rešitvam.

Evropska komisija je v jesenski gospodarski napovedi močno zvišala napoved rasti BDP za Slovenijo. Za letos ji napoveduje 4,7-odstotno rast, kar je 1,4 odstotne točke več od spomladanske napovedi, za prihodnje leto pa 4-odstotno, kar je 0,9 odstotne točke več od prejšnje ocene. V 2019 naj bi rast dosegla 3,3 odstotka. Gre za najvišjo napoved za letos od vseh domačih in tujih ustanov.

Kultura in družba

V Cankarjevem domu se je v sredo začel 28. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe. Med skoraj stotimi filmi na sporedu je letos pet slovenskih, za nagradi pa se potegujeta manjšinski koprodukciji Moški ne jočejo ter V modrino.

V sklopu praznovanj ob bližajočem se godu zavetnika Zavoda sv. Stanislava so v Kregarjevem atriju odprli razstavo »Kenotafi« našega sodelavca Jožeta Bartolja. Razstavo, ki bo na pogled do 1. decembra, je odprl direktor zavoda Roman Globokar. Izhodišče novega slikarskega cikla »Kenotafi« predstavlja srečanje z neizbežnim zemeljskim slovesom. Kenotafi tako upodabljajo kar nekaj v Sloveniji bolj ali manj znanih osebnosti, v razstavnem prostoru pa so postavljeni kot nekakšno pokopališče. Razstava je vsekakor prava priložnost za razmislek o minljivosti našega zemeljskega življenja.

Športni dogodki

Slovenska hokejska reprezentanca je v uvodni tekmi turnirja evropskega izziva v Franciji po podaljšku premagala domačo zasedbo s 4:3. V petek je sledila tekma z Latvijo, v soboto pa še z Belorusijo. Primož Roglič in Monika Hrastnik sta kolesarja leta po izboru Kolesarske zveze Slovenije, ki je zdaj že tradicionalno nagrade podelila na Večeru zvezd na Ljubljanskem gradu. Cestni kolesar in gorska kolesarka iz discipline spust sta bila najboljša tudi lani.