Od Marije k Mariji - 2. dan: Iz mesta živega srebra proti Loki

| 07.09.2017, 19:41

Blaž je v prvem današnjem oglašanju v naš radijski program povedal, da so se po napornem včerajšnjem prvem dnevu letošnjega radijskega kolesarskega romanja, zbudili naspani in dan začeli s sveto mašo, ki jo je daroval njihov gostitelj župnik Jože Pegan in jim po maši podelil tudi blagoslov za današnjo romarsko pot. Pri zelo zgodnji maši so se jim pridružili tudi nekateri tamkajšnji farani in jih toplo pozdravili.

19.20 - Hiša kruha v Sv. Duhu pri Škofji Loki - V sklepnem javljanju smo slišali pogovor naših romarjev, ki so pravočasno našli streho nad glavo. Po 74-ih prevoženih kilometrih so poiskali zavetje v Hiši kruha. S sokolesarji se je pogovarjala Tanja, ki je v uvodu dejala, da so včeraj za težo romanja skrbeli klanci, danes pa dežne kaplje ...

Blaž nam je povedal, da so spoznali Cerknico, reko, ki teče skozi Cerkno in vzpone, ki so vodili do zgodovine in srečevanj z ljudmi. Navdušil jih je spust s Kladja, razveselili so se Škofje Loke, ki je predstavljala skoraj cilj.

Tone Gorjup je o doživetjih drugega dne dejal: pred odhodom so nas opozarjali na vzpon na Kladje. Prav so imeli, pot se dolgo vzpenja, hvala Bogu pa nam je uspelo s podporo soromarjev. Lajše so nas, tudi sodelavce v Šentvidu, nagovorile s kapelo mučencev in besedo molitve, ki je povezala romarje s poslušalci. Opoldanska molitev je bila gotovo najbolj pretresljiv del dneva.

Urša: duhovniki so bili tudi danes naši angeli varuhi. Že jutranja maša je bila srce dneva. Spoznali smo, da je kolesarjenje priljubljen šport med duhovniki.

Lidija je spregovorila o prijaznih ljudeh, s katerimi so se srečevali. Matej ji je zaupal, da mu srečevanja s poslušalci prinašajo voljo za delo vnaprej. Vsi so se strinjali, da je prav to tisto, kar kliče: prihodnje leto znova!

Zaželeli smo jim mirno noč in vse povabili v Crngrob, kjer bo jutri, na praznik, sveta maša, ki bo predstavljala sklep lepe poti. Vabljeni tudi vi!

18.10 - Škofjeloški grad – Mojca Šifrer Bulovec nam je v pogovoru spregovorila o bogati zgodovini Škofje Loke, spoznali smo čas pisanja pogodb, ki so dodeljevale lastništvo te prelepe in pomembne zemlje na tem delu Slovenije. Razvoj Škofje Loke je omogočil sedež freisinških škofov. Škofja Loka leži na vznožju alpskega hribovja in je že od nekdaj križišče pomembnih poti. Trgovina in obrt, ki sta se dogajali v mestu in na podeželju, sta omogočali spodobno življenje tamkajšnjemu človeku.

Žebljarstvo, platnarstvo, od konca 16. stoletja sitarstvo v vaseh med Škofjo Loko in Kranjem, posebej pa klekljarstvo v Železnikih in Žireh. Freisinško posestvo je pomemben del zbirk, ki živijo v Škofjeloškem gradu. Predstavljene so arheološka, zgodovinska zbirka, predstavitev gradov in mesta, etnološka, umetnostno – zgodovinska in naravoslovna zbirka. Ogledate pa si lahko tudi zbirko novejše zgodovine.

Nataša se je ob sklepu javljanja zahvalila vsem, ki ste spremljali pot naših kolesarskih romarjev. Hvala vsem, ki ste naši ekipi pomagali pisati letošnjo zgodbo kolesarskega romanja!

16.20 - Visoko - Nataša Ličen nam je v javljanju povedala, da je Poljanska dolina pokazala prijazne ljudi … Naše romarje so namreč ob poti pozdravljali in ustavljali mnogi poslušalci, domačini, ki spremljajo njihovo pot in naš program. Znova so nam pokazali, da je prav, da se v tovrstnih akcijah odpravimo med ljudi, da zapustimo radijsko klet in vam sežemo v roke. Hvala za lep sprejem, dragi poslušalci!

Natašina sogovornica je bila Marjeta Šifrar. 28. avgusta so končali petdnevno praznovanje ob stoletnici povesti Cvetje v jeseni. Prav na Tavčarjev rojstni dan so odkrili nov kip znamenitega pisatelja, kip, ki so ga pred leti ukradli, danes pa znova priča o mojstru besede. Predstavili sta dvorec Visoko, spregovorili o Tavčarjevi zapuščini. Kramljali sta v čudovito obnovljeni poročni sobi. Domačini so ponosni na vse, kar je ustvaril Tavčar, na zgodovino, povezano z Visokim.

15.50 - Poljane - Župnik Jože Stržaj je na začetku pogovora predstavil kolesarsko skupino iz župnije Poljane. Po Evropi romajo s kolesi, v desetih letih so obiskali vrsto božjepotnih svetišč. Kolesarska romanja očitno lepo živijo po župnijah. Izvedeli smo, da v Poljanah začenjajo duhovno - kulturni teden, s katerim se bodo pripravili na praznovanje 600 letnice župnije.

Čaka jih blagoslov kapele, ki je po starih načrtih postavljena prav kot znamenje visoke obletnice. Župnija Poljane ima dobre korenine iz katerih rastemo. Zavedamo se preteklosti, obujamo v spomin zapisane Poljance.« Ob omenjeni obletnici bo izšla tudi knjiga o zgodovini župnije in odtisih tamkajšnjih ljudi.

14.20 - Gorenja vas - Blaž Lesnik je v oglašanju gostil domačina Milana Čehovina, ki je romar. Peš romar! Nekajkrat je romal v Compostelo, nekajkrat v Medžugorje. V šali je povedal, da je romanju zvest tudi zato, ker se tako na lep način ogne delu. V zanimivem pogovoru je Blažu razkril, da vedno roma sam. Spremlja ga spalna vreča, nahrbtnik z nujnimi dobrinami in misel na tiste, ki mu zaupajo tudi svoje prošnje.

»Ko si peš na poti, vidiš veliko več! Spoznavam, kako so v tujih deželah drugače urejena naselja, s kako drugačnim življenjem. Najljubša mi je Jakobova pot, najtežja se mi je zdela pot v Medžugorje!« Lepše je romati po poti, ki ima urejena počivališča. Tega se dobro zavedajo tudi naši kolesarji, ki so hvaležni vsem, ki jih spremljajo na poti. Danes so jim ponudili celo sušilne stroje. Prav so jim prišli!

14.10 – Gorenja vas - Kolesarsko romanje je kot življenje samo, grenko in sladko. Tako ugotavljajo naši sodelavci, posebej v tem dnevu, ko jih že cel dan spremlja dež. Kljub temu je čutiti veliko zadovoljstva. »Ko smo zapuščali Cerkno in kolesarili v pošten klanec, smo lahko občudovali krasne razglede. A ob vsem tem lepem ne smemo prezreti žalostnih zgodb iz zgodovine, ki so v teh krajih močno prisotne.«

Nataša je pred mikrofon povabila župnika Gorenje vasi, ki je povedal, da tukaj živijo zadovoljni in srečni ljudje in so tukaj radi doma. »Vsaka stvar naredi svoje. Eno je pokrajina, kjer imaš bogastvo narave pred seboj. In potem so dobri ljudje, ki se med seboj razumejo in drug drugemu priskočijo na pomoč.«

10.15 – Cerkno – Naši romarji so že prispeli v Cerkno, ki je zgodovinsko gledano tudi kraj preizkušenj. Več o tem je povedal župnik Matej Kobal, ki je povedal, da je kraj Lajše kraj mučeništva. Tu so pobili žrtve, katerim so določili, da so odgovorne za nemški napad na partijsko šolo, ki je obstajala na cerkljanskem. »Ljudi so pobrali po domovih, jih peljali na Lajše, tam pobili in vrgli v jamo.« Po besedah župnika se še danes čuti to razdvojenost.

Blaž je pred mikrofon povabil Jureta Vončino, ki je mašni pomočnik. »Pred šestimi leti me je škof Jurij umestil v to službo in sedaj na tem področju v združenih župnijah opravljam samostojna bogoslužja ob nedeljah. Pri tem je vse kot ponavadi z izjemo, da manjka evharistični del. Tako imajo verniki možnost, da se napojijo z božjo besedo in tudi zaužijejo Sveto Rešnje telo. Duhovnikov je vsako leto manj in zato spodbujam bodoče mašne pomočnike, da se za to odločijo, višje cerkvene kroge pa spodbujam, da laikom še bolj omogočijo, da več sodelujemo v skupnostih.«

Vončina je oče petih otrok, prihaja z velike kmetije na Idrijskih Krnicah. Nedavno je na sejmu Agra za svoj sir prejel priznanje »šampion kakovosti«. »Skrivnost je v božjem blagoslovu. Imamo veliko kmetijo, 68 glav živine, a odkar sem jaz na kmetiji, še nobeno nedeljo nismo opravili težaških del, edino kar je nujno, torej molža in nahraniti živali.«

8.15 – Spodnja Idrija – Danes kolesarji vijugajo skozi dežne kaplje, njihov cilj je Crngrob v Škofji Loki skozi Cerkno. V Spodnji Idriji deluje župnik Miro Marinič, ki je tudi zagrižen kolesar. »Za ta šport me je pred 15 leti navdušil župnik iz Ilirske Bistrice in še zdaj vsako leto skupaj kolesariva.«

Blaž je pred mikrofon povabil zgodovinarja in študenta Matica Čarta, ki se dobro spozna na zgodovino Idrije. Poleg Antonovega rova je poznana tudi Marijina Cerkev v Fari, iz 12. stoletja. »Naše območje je v tem času poznano po loviščih tolminskih grofov. Enemu izmed njih se je prikazala Marija. Prav njej v čas je ta grof zgradil kapelo na skalici, kasneje so domačini zgradili cerkev, na začetku je bila iz lesa. Ker je ta cerkev postala romarsko središče, se je kraj poimenoval Fara, prebivalci pa Prifarci. Po okoliških hribih pa so začeli postavljati poklone oz. kaplice, posvečene Mariji, ki gledajo proti Spodnji Idriji."

Antonov rov ni samo slovenska, ampak tudi svetovna znamenitost. Idrija je namreč imela drugi največji rudnik živega srebra na svetu, zdaj je le še turistična znamenitost. A v rudniku še vseeno deluje nekaj rudarjev, ki skrbijo, da se Idrija zaradi rudnika ne bi popolnoma sesedla. Rudarji skrbijo, da je les v rovu redno vzdrževan in zamenjan. »Tudi zato je po okolici Idrije toliko svetnikov, ki skrbijo, da vse skupaj gor držijo.«

Poslušalce in poslušalke je v javljanju pozdravila tudi župljanka Spodnje Idrije Branka Hladnik, ki ve povedati, kako živa je župnija in kako mladi dejavno izoblikujejo utrip. »Kakšno veselje, ko vidiš skupino mladih animatorjev, ki se učijo svojega dela ob delu z otroki in ko se pripravljajo na oratorij, skupno kolesarjenje, letovanje in ostale stvari. Če pa to ni blagoslov in veselje...«

8.00 – Idrija – Romarji so se drugi dan najprej zbrali pri sveti maši v župniji Idrija, ki jo je daroval župnik Jože Pegan. Ta je v pridigi poudaril, da je vsak dan neznanka, zato se je potrebno vedno znova priporočiti Gospodu. »Da gremo lahko z mirnostjo in pozitivnim veseljem dnevu naproti.« Tudi župniku Peganu kolo ni tuje, zato se je pridružil našim kolesarskim romanjem za nekaj časa. »Kolo mi prinaša veselje in sprostitev, zato se tedensko zapeljem v Idrijsko Belo ali druge bližnje kraje. Zdrav duh v zdravem telesu.«

Na Idrijskem deluje znamenita klekljarska šola. Kleklanje je prepletanje niti, ki so navite na kleklje in izvira iz leta 1696. Značilno podobo idrijske čipke je oblikovala učiteljica Ivanka Ferjančič, znana po širokem risu. Klekljanje je pomemben del slovenske kulturne dediščine.

 

---

 

2. dan - osebno

Današnji dan pa gledam nazaj z dveh strani, tiste mokre na kolesu in spremljevalne v avtomobilu. Oboje ima svojo zgodbo in svoj pomen, oboje je pomembno. Lahko se izgovorim na dež, na mraz, na mokroto, da sem se odločila Kladje premagati v avtomobilu. Lahko tudi razumete, da sem brez kondicije in sem obupala. Vse je res. H kilometrom res ne morem prišteti vzpona na Kladje in Lajše in spusta v dolino, a vseeno lahko rečem, da sem ponosna na prekolesarjene kilometre. Še bolj kot to, pa sem ponosna na vse poslušalce našega Radia. Na tiste, ki nas poslušate iz dneva v dan in na vse vas, ki ste nas pričakali ob cesti. To letošnje romanje, kolesarjenje, je resnično izzvenelo v natančnem spremljanju naše poti. Ni bilo postanka, da ne bi bilo tam tudi poslušalcev, ki ste nas želeli videti, nam stisniti roko, nas spoznati. In rada bi vam rekla, v imenu vseh nas kolesarjev in tudi sodelavcev, ki so ostali doma, iskren, velik HVALA! Ta vaša zvestoba, ta čas, ki ste nam ga namenili, daje vsem nam novega zagona, potrditve, da smo poslušani, da smo sprejeti, da smo potrebni. Hvala vam, dobri ljudje.

Lidija Zupanič