Pregled domačih dogodkov od 1. do 8. septembra 2017

Slovenija | 10.09.2017, 09:25 Tone Gorjup

V pregledu dogodkov od petka do petka tokrat v ospredje postavljamo 110. obletnico kronanja milostne podobe Marije Pomagaj na Brezjah. Za nami je tudi praznik Marijinega rojstva. Med drugimi dogodki je na prvem mestu 12. strateški forum na Bledu, kjer je bil tudi tajnik Svetega sedeža za odnose z državami nadškof Gallagher. V predsedniško tekmo vstopajo nova imena. Vlada se je lotila 'zdravljenja bolnišnic'. Za nami so 52. študijski dnevi Draga...

110. obletnica kronanja Marije Pomagaj

Na angelsko nedeljo so v Marijinem narodnem svetišču na Brezjah praznovali 110. obletnico kronanja Marije Pomagaj. Slovesno sveto mašo na prostoru pred baziliko je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pred leti tudi sam rektor svetišča na Brezjah in varuh Marijine milostne podobe. Pri njej se je zbralo lepo število romarjev in narodnih noš. Na začetku slovesnosti jih pozdravil sedanji rektor svetišča p. Robert Bahčič: »To, da ste danes tukaj je izraz vere in zaupanja  v našo Nebeško Mater zato, da nas spremlja na vseh naših poteh vsakdanjega življenja.« Nadškof Stanislav Zore je v pridigi po evangeliju najprej spomnil na slovesnost pred 110-timi leti, ko je škof Anton Bonaventura Jeglič na angelsko nedeljo 1. septembra 1907 z zlatima kronama okrasil Marijo in Božje Dete v njenem naročju. Omenil je Jegličev kratek zapis o tej slovesnosti, spomnil na nekatere poudarke iz njegove pridige. O samem dejanju kronanja pa je nadškof Stanislav Zore dejal: »Davno preden je bila kronana Marija Pomagaj na Brezjah, je bila Marija kronana in je Marija bila Kraljica srca vernega Slovenca, človeka, ki je na tem koščku božjega daru naše slovenske zemlje živel svojo vero v težkih in tudi v lepih časih in ostajal zvest. In ker je Marija v srcih dobila mesto Kraljice, ga je potem dobila tudi v odlikovanosti z zlatimi kronami na njeni podobi.« V nadaljevanju pridige je dejal, da Marijina veličina ni v zlati kroni, ampak v njeni zazrtosti v Boga. On je njena krona je poudaril nadškof Stanislav Zore in spomnil, da na Brezje ne prihajamo zaradi njene krone. Ne prihajamo k Mariji Kraljici, ampak k Mariji Pomagaj. Ona je prevzela naša srca. Ona nam zbuja zaupanje in zato prihajamo k njej, ker se zavedamo, da nas bo slišala. Nadškof je še spomnil, da Marija v svojem naročju drži Jezusa. Vse je povabil, naj tako kot Marija vsak dan sprejemamo Jezusa in ga prinašamo svetu. Na Brezjah je bilo sicer slovesno že na vigilijo angelske nedelje, ko je slovesni sveti maši v baziliki sledila procesija z lučkami in milostno podobo po vasi. Večer pa so sklenili s koncertom Marijinih pesmi v izvedbi Slovenskega okteta.

V stolnici Sv. Janeza Krstnika so prejšnjo nedeljo povezali začetek novega veroučnega in pastoralnega leta ter ob obletnico prenosa škofijskega sedeža. Na angelsko nedeljo se namreč spominjajo prenosa sedeža lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor. Škof Slomšek se je za ta korak, s katerim je želel, da bi bil kot pastir čim bližje svojim vernikom, odločil 4. septembra 1859. Obenem je novi škofiji priključil približno 200 tisoč Slovencev, ki so prej pripadali graški škofiji. Pri nedeljski praznični maši, ki jo je daroval nadškof Alojzij Cvikl, so se zahvalili za to dejanje blaženega Slomška in se mu priporočili, da bi v tem pastoralnem letu poglobili dar vere ter ga ohranili za prihodnje rodove.

Ta dan je bilo slovesno tudi v cerkvi Marije Tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi, kjer so imeli sveto mašo ob vstopu v novo šolsko leto za škofijsko gimnazijo Vipava. Pri njej so se zbrali duhovniki, profesorice in profesorji, dijaki, starši in prijatelji te katoliške šole. Maševal je koprski škof Jurij Bizjak. V nagovoru po evangeliju je spomnil na besede treh zadnjih papežev, ki so jih namenili mladim ob različnih priložnostih. Vse skupaj pa je strnil v sklepno misel, naj pogumno kot Abraham sledijo Božjemu povabilu ’Pojdi!’ ter hodijo v veri, upanju in ljubezni.

8. kolesarsko romanje od Marije k Mariji

Na praznik Marijinega smo sklenili osmo kolesarsko romanje od Marije k Mariji. Za to priložnost se je v božjepotni cerkvi v Crngrobu pri Škofji Loki zbrala množica prijateljev in poslušalcev Radia Ognjišče ter drugih romarjev iz vseh koncev Slovenije. Praznično mašo je daroval župnik v Stari Loki Alojzij Snoj ob somaševanju glavnega urednika Francija Trstenjaka in bolniškega župnika Mira Šlibarja ter asistenci odgovornega urednika Tadeja Sadarja. Alojzij Snoj je v pridigi  poudaril, da Slovenci nimamo kralja, a imamo kraljico: »In to kakšno! Občudujmo Marijino vzvišeno dostojanstvo in prosimo z otroškim zaupanjem za njeno priprošnjo, da bi se vsi od Marije učili kreposti, ki so jo naredile tako veliko in tako polno milosti.« Naš izraz hvaležnosti in ljubezni ob njenem prazniku pa naj bo v tem, da jo bomo posnemali v vsakdanjem življenju. Kolesarsko romanje smo sicer začeli 6. septembra s sveto mašo v cerkvi Marijinega oznanjenja pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani. Radijski sodelavci smo v dveh dneh prekolesarili del naše domovine, vmes srečevali naše poslušalce in druge ljudi, se ustavljali v svetiščih, pogovarjali z duhovniki, in del svojih doživetij prek radijskih valov posredovali tudi poslušalcem.

12. strateški forum Bled 2017

Na Bledu je v začetku tedna potekal eden od najpomembnejših zunanjepolitičnih dogodkov v Sloveniji, 12. strateški forum. Na njem se je zbralo tisoč udeležencev iz sedemdesetih držav, med njimi petnajst zunanjih ministrov. Srečanja se je udeležil tudi tajnik Svetega sedeža za odnose z državami, nadškof Paul Richard Gallagher. V Slovenijo je prišel že drugič, na Bledu pa je sodeloval pri razpravi z naslovom Nova vizija za novo realnost. V njej so največ pozornosti namenili izzivom, ki jih za politiko, gospodarstvo, varnost in družbo predstavlja hitro se spreminjajoči svet z globalizacijo in digitalizacijo. Nadškof Gallagher se je srečal tudi z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem. Govorila sta o dvostranskih odnosih, ki jih obe strani želita okrepiti, se dotaknila vprašanja migracij in varnosti, pa tudi o prihodnosti unije v luči brexita. Erjavec je nadškofu Gallagherju predstavil tudi stališče Slovenije o uresničevanju arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško.

Nadškof Gallagher s slovenskimi škofi

Nadškof Gallagher se je srečal tudi s predsednikom Slovenske škofovske konference ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom in še nekatrimi škofi. Govorili so o   delovanju katoliške Cerkve v Sloveniji ter opozorili na pomen urejenih razmer za uresničevanje verske svobode v javnem življenju. Škofje so se visokemu gostu zahvalili za podporo Svetega sedeža in papeža Frančiška naši krajevni Cerkvi pri njenem pastoralnem in karitativnem delovanju. Nadškof Gallagher je spregovoril tudi za Radio Ognjišče. Na vprašanje, kako vidi prihodnost zahodne civilizacije v času množičnih migracij na eni strani in čedalje večjega razvrednotenja družine na drugi, je odgovoril: »Menim, da mora priti do etične in moralne prenove in na nek način smo na začetku te prenove. Tako v naš prostor čedalje bolj silijo določene, tako imenovane liberalne vrednote, ki so jih že sprejeli na zahodu, zdaj pa jih želijo uvoziti še v nekatere dele Evrope ali sveta, kar sveti oče skupaj poimenuje moralni kolonializem,« se zaveda nadškof Gallagher. Po njegovem prepričanju bo krščanstvo s pomočjo Cerkve in njenih občestev ob vsem tem poskrbelo, da bo njegov glas slišan, a le, če bo vsak izmed nas dejavna Kristusova priča in ne bo čakal, da drugi nekaj storijo.

Volitve v državni svet

Predsednik državnega zbora Milan Brglez je na mali šmaren podpisal odlok o razpisu volitev v državni svet, ki se mu petletni mandat izteče decembra. Volitve predstavnikov lokalnih interesov bodo 22. novembra, predstavnikov funkcionalnih interesov pa dan pozneje. Od skupaj 40 članov državnega sveta jih 22 predstavlja posamezne predele Slovenije, ostalih 18 pa socialne, gospodarske in poklicne interese. Roki za volilna opravila začnejo teči 14. septembra.

Poleg tega je Brglez za 16. november razpisal volitve članov Državnotožilskega sveta, tako tistih, ki jih izvoli državni zbor na predlog predsednika države, kot tistih, ki jih državni tožilci izvolijo izmed sebe. Roki za volilna opravila začnejo teči 11. septembra. Državnotožilski svet sestavlja devet članov.

»Predsedniška kampanja« v tem tednu

Predsednica NSi Ljudmila Novak je pred koncem tedna na Državno volilno komisijo  kot prva vložila kandidaturo za predsednico države. Njena prednostna naloga na tej funkciji bo delovati za to, da bo Slovenija pravična država. Poleg NSi je med parlamentarnimi strankami svojega kandidata za zdaj določila le SMC; to je šolska  ministrica Maja Makovec Brenčič. SD je napovedala podporo aktualnemu predsedniku države Borutu Pahorju. Zunajparlamentarna stranka Glas za otroke in družine se v volilno tekmo podaja z Angelco Likovič. LDS je kot kandidata predstavila vršilca dolžnosti predsednika stranke Luja Šproharja. Vstop v volilno tekmo je v tem tednu napovedal tudi koprski župan Boris Popovič.

Izgube bolnišnic

Vlada je pred koncem tedna sprejela predlog zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti bolnišnic. Če bo zakon potrjen, bo s tega naslova do konca leta pokritih 80 odstotkov izgub slovenskih bolnišnic. Na Financah ob tem opozarjajo, da ni zagotovila, da bodo imeli tudi pacienti kaj od tega. Dobiti 136 milijonov evrov ni preprosto, zato je finančna ministrica Mateja Vraničar Erman po sprejetju omenjenega predloga zakona povedala: „Lahko že danes ocenim, da bo za ta segment potreben rebalans proračuna, vendar tudi ob pripravi rebalansa ne bomo spreminjali javnofinačnih globalnih ciljev, ki smo si jih zadali za letošnje leto.“ Direktor Združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek je pozdravil napovedani zakon kot dobro rešitev. „Predlgani zakon načeloma podpiramo, kar pa ni dovolj. Dejstvo je, da je v tem trenutku največji problem zdravstva v podfinansiranosti oziroma da je prenizka cena zdravstvenih storitev, po katerih so zdravstveni zavodi plačevani.“ Cene storitev so trenutno na ravni iz leta 2014.Če bo ostalo tako, se bodo težave bolnišnic ponovile in se le še stopnjevale.V SLS so medtem kritični do napovedanega sanacijskega odbora. Tega bo imenovala in razreševala neposredno ministrica. Odbor bo s svojimi prevelikimi pooblastili prevzel pristojnosti upravam bolnišnic. Podpredsednik SLS Primož Jelševar meni, da si želi SMC na ta način podrediti finančno poslovanje bolnišnic, ki so zaradi neustreznega vodenja zdravstvenega sistema eden od največjih finančnih ponorov v državi.

Srečanje Kolpingovih družin

V župniji blaženega  Antona Martina Slomška Maribor - Košaki so imeli prejšnjo soboto mednarodno srečanje Kolpingovih družin iz Slovenije ter Avstrijske Štajerske in Koroške. Približno 250 članom tega katoliškega združenja, ki povezuje male podjetnike, obrtnike, kmete in umetnike, so se pridružili tudi gostje iz Švice. Za vodilo srečanja so si izbrali misel svojega ustanovitelja blaženega Adolfa Kolpinga Drug drugega potrebujemo. Dvojezično sv. mašo je ob somaševanju duhovnikov - asistentov Kolpingovih družin - daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi se je ustavil pri dostojanstvu dela in delavcev. Zbrane je spomnil na Kolpingovo skrb za mlade delavce in obrtnike ter jim priporočil, naj živijo po smernicah socialnega nauka Cerkve, ki odgovarja tudi na aktualna vprašanja delavstva. Nagovor je sklenil z priporočilom sv. Janeza Pavla II., naj naše delo vedno bolj postaja tudi molitev in slavljenje Boga.    

Mali šmaren v slovenski vojski

Praznik Marijinega rojstva so letos slovesno zaznamovali tudi v slovenski vojski. V vojašnici Murska Sobota so blagoslovili kapela, ki je imenovana po Primožu Trubarju in posvečena sv. Metodu. Slovesnost sta v ekumenskem duhu vodila murskosoboški škof Peter Štumpf in evangeličanski škof Geza Filo.To je prvo svetišče v tem delu Slovenije, ki je posvečeno apostolu Slovanov. Kip je vojašnici podaril škof Štumpf. Kapelo krasita sliki dveh vojakov umetnikov. Portret Primoža Trubarja je delo brigadirja Franca Koračina, kompozicija šestih slik, ki tvorijo križ, pa je stvaritev stotnika Maksa Goloba. Praznično je bilo tudi v kapeli Prelite krvi v vojaškem objektu Škrilj – Zdihovo v Kostelski dolini. Slovesnost namestitve zvona z blagoslovom je vodil kardinal Franc Rode. Na novem zvonu so tri reliefne podobe: sv. Pavel, znak enote za specialno delovanje in znak Vojaškega vikariata. Pod njimi je napis ’Vse zmorem v Njem!’.

Pridelek hmelja

Slovenski hmeljarji bodo zaradi neugodnih vremenskih razmer letos pridelali približno 2200 ton hmelja, kar je približno 300 ton manj kot lani. Posebna komisija Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki je sredi avgusta pregledala nasade hmelja, ocenjuje, da so količino pridelka zmanjšale spomladanska pozeba, majska toča in suša v zadnjih nekaj tednih. Slabša bo verjetno tudi kakovost. Hmeljarji so sicer že pred dnevi začeli obirati zgodnje sorte hmelja. V Sloveniji imamo obližno 1600 hektarjev hmeljišč, od tega je 170 hektarjev prvoletnih nasadov. Največ, približno 80 odstotkov hmelja, raste v Savinjski dolini. Avgusta letos je Evropska komisija Štajerski hmelj registrirala kot proizvod z zaščiteno geografsko označbo.

52 študijski dnevi Draga

V parku Finžgarjevega doma na Opčinah na pri Trstu so minulo nedeljo sklenili 52. študijske dneve Draga, ki jih pripravlja Društvo slovenskih izobražencev. Začeli so se že v petek s predavanjem literarne zgodovinarke Maje Smotlak, ki raziskuje literaturo Slovencev, ki živijo ob zahodni narodnostni meji. Posebej jo je zanimalo, kako se v njej zrcali narodna identiteta. Po njenem predavanju so predvajali dokumentarni portret o življenju Borisa Pahorja in z njim počastili njegov 104. življenjski jubilej. Naslednji dan je Valerija Perger skušala odgovoriti na vprašanje "Kako dolgo bo Porabje še slovensko?" Zvečer pa je bila na sporedu dokumentarna videonovela "Moja meja", ki je nastala ob 70. obletnici priključitve Primorske Sloveniji. Predstavila jo avtorica Nadja Velušček. Sklepni dan Drage se je začel s sveto mašo, ki jo je ob somaševanju p. Edija Kovača daroval škofov vikar za Slovence v goriški nadškofiji Karlo Bolčina. Ta je v nagovoru povezal evangelija zadnjih nedelj, ki govorita o apostolu Petru: prvi o trenutku, ko ga Jezus imenuje za skalo, na kateri bo postavljena Cerkev, drugi o njegovi šibkosti, ko želi ravnati po svoji in ne po Božji volji. Čeprav Peter zataji Jezusa, je po njegovem vstajenju njegova vera neomajna. Karlo Bolčina je tega Petra dal za zgled navzočim: »Vprašanje ni, kakšna je bila naša preteklost, kakšna bo naša prihodnost. Vprašanje je, kako mi danes gledamo, da ostanemo zvesti svojim koreninam. In ostali bomo zvesti amo, če bo Bog v nas in mi v Bogu kakor Peter.« Pri maši so se med drugim spomnili vseh predavateljev in predavateljic, ki so v času od prejšnje Drage prestopili prag večnosti. Po njej je zbrane nagovoril teolog Igor Bahovec, ki je razmišljal o vernosti na slovenskem. Popoldne so organizatorji podelili Peterlinovo nagrado Tomažu  Pavšiču. Študijski dnevi pa so se končali s predavanjem  Klemena Jakliča o dilemi našega časa: pravice človeka ali državljana?  

Odmev tišine

V Zavodu sv. Stanisalva so ob začetku novega šolskega leta odprli tudi leto razstav. V prvi so postavili na ogled kovane skulpture p. Janeza Hollensteina, ki že več kot pol stoletja živi in ustvarja v kartuziji Pleterje. Razstava, ki je odprta do 8. oktobra,  nosi naslov Odmev tišine (Vzpenjanje – Vstajenje – Razsvetljenje). Nekdanji pleterski prior se javnosti predstavlja z umetniško obdelanimi kovinskimi skulpturami, ki jih je s kovaškim orodjem oblikoval iz odsluženih in odpadnih predmetov - sodarskih obročev, zavrženih ograj ali kolesnih obročev in drugega železja, ki mu je s tem vdahnil novo življenje.

Martin Krpan

Ob 100-letnici prve izvirne slovenske slikanice Martin Krpan Frana Levstika je pri Mladinski knjigi izšla jubilejna izdaja z upodobitvami Hinka Smrekarja iz prve izdaje. Kot je povedal  likovni urednik Pavle Učakar, so morali v pripravi na izid tega dela restavrirati posnetke stoletje starih risb, da sta porumenel papir in zbledel tuš znova zaživela. Originalne risbe so večje od prve izdaje slikanice, zato so za tokratno izdajo izbrali večji format, je še dodal Učakar.

Šport

Slovenska košarkarska reprezentanca je v 5. krogu evropskega prvenstva v Helsinkih v skupini A premagala Francijo s 95:78. Edo Murić je po zmagi povedal: »Mi smo bili v tej tekmi po meje tudi favoriti. Pokazali smo skozi ves turnir boljšo igro kot Francozi. Tako da nimamo nobenega strahu pred nobenim.« Slovenska ekipa je pred tem premagala Poljsko, Finsko, Grčijo, Islandijo. S tem je zanesljivo napredovala v izločilni del prvenstva v Carigradu kot ena od dveh neporaženih ekip. Vse prve štiri tekme so dobili le še evropski prvaki Španci.

Slovenska nogometna reprezentanca je prejšnji konec tedna na sedmi tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2018 izgubila proti Slovaški z 0:1. Nogometaši so že v ponedeljek popravili vtis, ko so na osmi tekmi v Stožicah premagali Litvo s 4:0. Naslednja, predzadnja tekma izbrance Srečka Katanca čaka 5. oktobra v Londonu proti Angliji.

V italijanski Ivrei je potekala predzadnja tekma svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah. Prvi dan finalnih preizkušenj je kajakaš Peter Kauzer osvojil tretje mesto. Svoj nastop je ocenil takole: »Veseli me, da sem že prvo tekmo po premuru prišel na stopničke. Vidim, da prav delam in da sem na pravi poti do svetovnega prvenstva.« Tik pod stopničkami pa sta dan zatem ostala kajakašica Urša Kragelj  in kanuist Luka Božič; oba sta se morala zadovoljiti s četrtim mestom.