Slovesna sveta maša ob 110-letnici kronanja Marije Pomagaj

Slovenija | 03.09.2017, 12:20

V Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah so danes sklenili slovesnosti ob 110. obletnici kronanja milostne podobe Marije Pomagaj, h kateri s svojimi prošnjami in zahvalami vsako leto romajo številni verniki. Slovesnost ob jubileju je na trgu pred baziliko dopoldan vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, sinoči pa je sveto mašo in procesijo po vasi vodil rektor svetišča dr. p. Robert Bahčič, zvečer je prvič v zgodovini delovanja v baziliki Marije Pomagaj zapel Slovenski oktet.

Na angelsko nedeljo, 1. septembra 1907, je škof Anton Bonaventura Jeglič z zlatima kronama, ki ju je izdelal znani zlatar Ivan Kregar, okrasil Marijo in Božje Dete v njenem naročju. S tem slovesnim dejanjem je okronal milostno podobo Marije Pomagaj, ki jo je v začetku 19. stoletja naslikal Leopold Layer, in tako ta spomin odmeva že ves konec tedna na Brezjah.

Uvodoma je rektor svetišča, dr. p. Robert Bahčič vsem zbranim dejal, da je prisotnost vseh, ki so prišli danes na Brezje izraz vere in zaupanja v »našo Nebeško Mater zato, da nas spremlja na vseh naših poteh vsakdanjega življenja«. Izrazil je veselje, da je slovesnost vodil nadškof Stanislav Zore, ki se pri Mariji Pomagaj v molitvi pogosto ustavi tudi v samoti.

Nadškof Stanislav Zore je v pridigi najprej spomnil na zapis škofa Antona Bonaventure Jegliča, dva dni po kronanju milostne podobe. Nadaljeval je, da se je z dejanjem kronanja uresničila dolgoletna želja, s katero je Marija navzven dobila tisto odlikovanje, ki ga je imela v srcu vernega Slovenca. »Ker je Marija v srcih dobila mesto Kraljice, ga je potem dobila tudi v odlikovanosti z zlatimi kronami na njeni podobi.«

Nato se je vprašal, kaj mora imeti posameznik v sebi, da je vreden kraljevskega dostojanstva. »Predvsem mora to biti nekdo, ki je usmerjen v druge. Kralj, katerega edina skrb je njegov prestol, trajanje njegovega kraljevanja, katerega edina skrb je odstranitev vseh tistih, ki bi mogli na kakršen koli način ogrožati njegovo mesto, ni vreden kralj dostojanstva. Prav tako: katerikoli vladar, ki gleda smo nase in na to, da bo njegova oblast trajala, ni vreden svojega mesta,« je opozoril ljubljanski nadškof in nadaljeval, da je Marija bila od prvega trenutka izvolitve bila odprta za božjo voljo. »Velike reči mi je storil On, ki je mogočen in je Njegovo ime sveto. To je vsa Marijina zazrtost v Boga. On je njena veličina. On je njena krona. On ji daje odličnost in dostojanstvo,« je povedal.

Nadškof Zore je nato posebej podčrtal, da nihče, ki pride na Brezje Marije ne gleda kot Kraljice, ampak kot Pomočnico. »Na Brezje prihajamo k Mariji Pomagaj. Ona je prevzela naša srca. Ona nam zbuja zaupanje in zato prihajamo k njej, ker se zavedamo, da nas bo slišala. Ker imamo izkustvo, kolikokrat smo doživeli , da je sprejela naše besede, da se je ozrla na naše prošnje in da smo iz Brezij, izpred njenega obličja odhajali okrepljeni, utrjeni v veri in hkrati s tistim potrebnim pogumom, da moremo živeti svoje življenje, čeprav nam niso odvzeta vsa bremena in vse preizkušnje. K Mariji Pomagaj prihajamo in ker pomaga jo slavimo kor kraljico.«

Vse je še povabil, da naj tako kot Marija vsak dan sprejemamo Jezusa. »Sprejmite ga. Sprejmite Jezusa v svoje srce in življenje. Naj Jezus ne bo samo beseda na naših ustnicah, naj bo Jezus resničnost našega življenja.« Poudaril je, da Marija Jezusa v naročju ne zadržuje samo zase. »Kdo bo danes nesel Jezusa Kristusa tja, kjer ga ni, a hoče priti? V svet, ki ga potrebuje in hkrati govori, da ga ne mara. Samo kristjan. Kristjan, ki v resnici živi evangelij. Kristjan, ki z vsem srcem živi svojo vero. Ne samo ob določenih slovesnostih, ob čudovitih dogodkih naših nedelj in praznikov ampak, ki svojo vero živi v vsakdanjih odnosih, doma, v službi, v soseski, ki sproščeno živi svojo vero, čeprav morda ni povsem prepričan, če bo zaradi tega dobrohotno sprejet,« je dejal nadškof Zore.

Ob zaključku se je p. Robert Bahčič zahvalil vsem, ki so v treh dnevih praznovanja jubileja, 110-letnice kronanja milostne podobe Marije Pomagaj, sodelovali pri pripravi in izvedbi slovesnosti, predvsem pevcem, ministrantom in narodnim nošam. Po končani sveti maši se je procesija odpravila k milostni podobi Marije Pomagaj, kjer je nadškof počastil milostno podobo ter se s tem Mariji Pomagaj zahvalil za vse milosti in blagoslove.