Ustavni sodnik Jaklič za Radio Ognjišče o priporu Noviča in datumu referenduma
Slovenija
V oddaji "Spoznanje več, predsodek manj" smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo smo ustavili pri nekaterih minulih odločitvah ustavnih sodnikov, predvsem pri dveh njegovih ločenih odklonilnih mnenjih v primeru pripora Milka Noviča in referenduma o drugem tiru.
Spomnimo, da je ustavno sodišče zavrnilo pobudo Vilija Kovačiča za oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma o zakonu o drugem tiru, ki bo 24. septembra. Kovačič je prepričan, da odlok diskriminira tiste, ki bi želeli sodelovati v kampanji, saj se ta začne v času dopustov, ustavno sodišče pa izpostavlja, da se bo večji del kampanje vendarle odvil septembra. Jaklič je, tako kot ustavni sodnik Marko Šorli napisal ločeno odklonilno mnenje. Poudaril je, da odločitev ustavnega sodišča v resnici za nikogar ni dobra, tudi ne za zaupanje v institucijo, ki jo je sprejela. Opozarja, da bi v tem primeru, ko je odločalo o vprašanjih odprtosti in enakosti demokratičnega procesa, ustavno sodišče moralo slediti ustaljeni doktrini zahodnih ustavnih sodišč in ubrati pot stroge presoje. "Stroga presoja pomeni, da mora zakonodajalec, ko omejuje pravice s tega področja, uporabiti tisto sredstvo omejitve, ki je za pravico o kateri odloča najmanj obremenjujoče. Če smo čisto konkretni, v tem primeru je šlo za to, kateri datum izbrati za dan referenduma. In ustavno sodišče je v svojih odločitvah že prej, nazadnje leta 2014 v času tik pred volitvami, pravilno odločilo in razložilo, da volilni dan in kampanja v času počitnic za pravico predstavljata obremenitev," je dejal Jaklič ter dodal, da bi bilo za dan glasovanja mogoče določiti tudi katerega od drugih preštevilnih dni znotraj roka po tem datumu, ki pravic sploh ne obremeni oziroma jih več kot očitno omeji bistveno manj. Nasprotna odločitev ni v skladu niti z duhom tiste prejšnje soglasne odločitve ustavnega sodišča iz leta 2014, niti s primerjalnim ustavnosodnim pristopom (stroga presoja) k temu področju.
Ustavno sodišče je prejšnji mesec zaradi neizčrpanosti pravnih sredstev zavrglo pritožbo obrambe na podaljšanje pripora za Milka Noviča, aprila obsojenega zaradi umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Jaklič je v odklonilnem ločenem mnenju zapisal, da v primeru, ko gre za tako hud poseg v človekovo svobodo, kot je odvzem prostosti, pogoj "težko popravljivih posledic" - eden ključnih pogojev za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo kljub neizčrpanju - ni oz. ne bi smel biti vprašljiv. "Če vzamemo kot primer nemško sodišče. Že od leta 1958, ko je dobilo prvi primer te vrste na mizo, je odločilo, da gre v primeru pripora ali pa zapora torej odvzema svobode za enega najhujših posegov v človekove pravice, ki je že sam po sebi po naravi nepopravljiv, kot zapiše sodišče. In potem to ponavlja skozi desetletja vse do danes. Podobno v Kanadi, ZDA, Španiji in drugod."
Jaklič je še dodal, kar je sicer zapisal že v ločenem mnenju, da nobena denarna odškodnina ne more popraviti škode, ki je človeku nastala zato, ker (in če) je bil protipravno (protiustavno) zaprt. Zaradi odvzema prostosti lahko človek izgubi službo, družino in celo vrsto priložnosti, ki bi jih sicer v tistih letih življenja imel, ter uživanje vseh človekovih pravic, ki jih je mogoče izvrševati le na prostosti. Noben denar kasneje ne more povrniti tovrstne škode.
