Pregled domačih dogodkov od petka do petka

Slovenija | 26.08.2017, 10:00 Tanja Dominko

V minulem tednu smo vstopili v predreferendumsko kampanjo, začela so se volilna opravila za izvedbo predsedniških volitev, ki bodo oktobra, razvila se je ostra polemika med vlado, okoljskimi organizacijami in lokalnim prebivalstvom na temo gradnje Magnine lakirnice, kot svetla plat tega tedna pa gotovo izstopa uspeh mariborskih nogometašev, ki so se tretjič v zgodovini uvrstili v skupinski del lige prvakov.

V Sloveniji smo evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov zaznamovali z dogodki, ki so jih v sredo popoldne v Ljubljani skupaj pripravili Študijski center za narodno spravo, Vojaški vikariat Slovenske vojske in stolna župnija. Vse skupaj se je začelo s srečanjem pred veleposlaništvom ZDA, kjer stoji spominska plošča slovenskim žrtvam vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, nadaljevalo s sveto mašo v stolni cerkvi svetega Nikolaja ter sklenilo s kratko akademijo. Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver je ob spominski plošči, ki jo je dal postaviti nekdanji veleposlanik ZDA v naši državi Joseph Mussomeli, poudarila, da sta spravni proces in pravosodje pomembna za utrjevanje demokracije.

V ljubljanski stolnici je sveto mašo za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov daroval škof Franc Šuštar. Nacizem, fašizem in komunizem je označil za satanske režime, saj so v številne narode vsekali rane, ki še vedno krvavijo. Po besedah škofa Šuštarja smo lahko veseli za možnost, da svoja spomin in bolečino postavimo na daritveni oltar pred Boga. Kot je dodal, bi bile brez molitve in prošnje k Bogu naše zgolj človeške misli zelo krhke in nemočne. Povabil je k prizadevanjem za premagovanje sovraštva ter zidov in preprek, ki ločujejo ljudi. »Potrudimo se, da bi med ljudmi vladala ljubezen in spoštovanje.«

Po sveti maši je zbrane na kratki akademiji nagovoril pesnik, esejist in prevajalec Brane Senegačnik. Ocenil je, da dan tako temeljnega spomina v Sloveniji spremlja nekakšno uradno nelagodje - kot bi bil nekaj odvečnega, nepravega ter ne bi bil skladen z usmeritvijo in razpoloženjem sodobne slovenske družbe.

Predsednik republike Borut Pahor je ob tem dnevu tvitnil, da je slovenska nacija dozorela in vsa odprta vprašanja sedanjosti in prihodnosti lahko reši po demokratični poti.

V nedeljo je območni odbor Nove slovenske zaveze Rovte je pripravil spominsko mašo za žrtve komunističnega terorja, mir in spravo ter spominsko slovesnost ob 75. obletnici ustanovitve vaških straž. Predsednica območnega odbora Judita Treven je pojasnila, da so bile Rovte po drugi svetovni vojni eden izmed krajev, ki ga je povojno maščevanje komunističnih oblasti najbolj prizadelo, saj je bilo pobitih kar 95 odstotkov vseh tamkajšnjih moških, starih med 18 in 50 let. Mašo za vse umrle žrtve je letos daroval Anton Trpin, župnik in dekan v Šentjerneju, pri oltarju pa so se mu pridružili še drugi duhovniki. Sledila je spominska slovesnost pri kapelici pred cerkvijo, kjer so zapisana imena žrtev. Zbrane je tokrat nogovoril France Cukjati, predsednik Zbora za republiko. Opozoril je, da je spomin na te dogodke osnovna pravica žrtev in osnovna dolžnost vseh, ki se zavedajo pomena takratnega dogajanja za sedanje in bodoče stanje duha v narodu. Za ozdravitev naroda so najpomembnejši tisti, ki krivic in laži ne prenesejo in ki jih prežema strast, da izpovedujejo in zagovarjajo resnico, je v nagovoru še povedal Cukjati.

V Šentvidu pri Stični so se v nedeljo poslovili od 56- letnega duhovnika Janeza Novaka. Pogrebno sveto mašo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Ob slovesu, ki se ga je udeležilo tudi vodstvo policije in mnogi njeni pripadniki, je med drugim spregovoril namestnik generalnega direktorja Simon Velički. Posebej je poudaril, kako je ob prazniku nadangela Mihaela, ki je zavetnik policistov, duhovnik Novak vabil v Srednjo vas pri Bohinju in na Šmarno goro, kjer je vodil spominska bogoslužja za pokojne policiste, omenil je tudi, kako je maševal in vodil molitve ob državnih praznikih in ostalih posebnih priložnosti, blagoslavljal je tudi policijske postaje in ostale prostore. Pogrebne svete maše v Šentvidu pri Stični sta se poleg ljubljanskega nadškofa udeležila apostolski nuncij v Sloveniji, nadškof Juliusz Janusz in pomožni ljubljanski škof Anton Jamnik.

V torek smo obhajali praznik Device Marije Kraljice, zavetnice karmeličanskega samostana v Mirni Peči, ki letos praznuje 25 letnico. Zato so tam združili okroglo obletnico samostana z župnijskim praznovanjem 100. obletnice posvetitve cerkve. Dolenjci so v hvaležnosti za vse molitve in milosti praznovali srebrni jubilej z osmimi sestrami karmeličankami, ki živijo za strogimi samostanskimi klavzurnimi zidovi. »Današnji čas potrebuje molivcev in molitve. Karmel kliče blagoslov na vso Dolenjsko in vso Slovenijo, kontemplativno samostani so blagoslov za škofijo in za vso Cerkev,« je zbranim dejal novomeški škof Andrej Glavan.

POLITIKA IN GOSPODARSTVO

Začela so se volilna opravila za izvedbo predsedniških volitev, ki bodo 22. oktobra. Odslej lahko volivci na obrazcih oddajo podporo izbranemu kandidatu, možno pa je tudi že vlaganje kandidatur. Nekateri od tistih, ki so napovedali kandidaturo, so se zbiranja podpisov podpore že lotili. Za vstop v predsedniško tekmo neodvisni kandidati potrebujejo najmanj 5000 podpisov podpore volivcev ali desetih poslancev, kandidate političnih strank pa mora s podpisi podpreti najmanj 3000 volivcev ali trije poslanci. Skrajni rok za zbiranje podpisov volivcev in vložitev kandidatur je 27. september. Volivci, ki bodo na dan glasovanja začasno v tujini in bi želeli oddati svoj glas, morajo po besedah direktorja službe državne volilne komisije Dušana Vučka za možnost odločanja o kandidatih poskrbeti že prej. Dodamo lahko, da je poleg aktualnega predsednika Boruta Pahorja nastop na predsedniških volitvah napovedalo več bolj ali manj znanih obrazov, stranke so še skrivnostne, le NSi je sporočila, da bo njihova kandidatka predsednica stranke Ljudmila Novak.

V minulem tednu se je uradno začela predreferendumska kampanja o zakonu o drugem tiru med Koprom in Divačo. Tako vlada kot pobudniki referenduma so se intenzivno lotili nagovarjanja volivcev in volivk o prednostih oziroma slabostih vladnega projekta. Vladna delegacija na čelu s premierjem Mirom Cerarjem je kampanjo v prid zakonu o drugem tiru začela na sami lokaciji gradnje, saj je medije povabila na ogled izvlečnega tira na progi med Divačo in Koprom. Premier je ob tem dejal, da je čas za razmislek o tem, ali bomo obstali na mestu ali pa glasovali za zakon in s tem za razvoj. Da je gradnja drugega tira na način, kot ga predlaga vlada, ključna za razvoj gospodarstva, Slovenskih železnic in Luke Koper, je poudaril infrastrukturni minister Peter Gašperšič. Pobudniki referenduma, med njimi predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič, profesor na ljubljanski strojni fakulteti in avtor ene od različic projekta drugi tir Jože Duhovnik ter Miha Jazbinšek pa so na novinarski konferenci opozorili še na en negativni vidik vladnega zakona oz. projekta. Ugotavljajo, da trasa drugega tira z obratom proti Trstu, kot si jo je zamislila vlada, ne varuje vodonosnikov in ne pridobiva na višini, zato vlada po njihovem prepričanju javnost zavaja.

Ob tem so bili kritični tudi do objavljenega razpisa za pripravljalna dela, še preden je vlada podpisala pogodbo z izvajalcem za geološka dela. Zaradi tega je Jazbinšek napovedal, da bo vlado prijavil zaradi zlorabe javnih sredstev.

Vladna delovna skupina za implementacijo razsodbe arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško se je v sredo seznanila z izhodišči za sprejetje interventnega zakona, ki naj bi ga vlada obravnavala septembra. Hrvaški premier Andrej Plenković pa se je v Umagu in Savudriji srečal s hrvaškimi ribiči, ki so potožili zaradi ravnanja slovenske policije po odločbi arbitražnega sodišča. Zatrdil je, da bodo na ustrezen način zaščitili interese hrvaške države in poslovanje ribičev. Izrazil je tudi upanje, da ne bo incidentov in da bosta s slovenskim kolegom Mirom Cerarjem dosegla dvostranski dogovor na septembrskem srečanju v Zagrebu. Zunanji minister Karl Erjavec je izjavo Plenkoviča o ribičih označil za nepotrebno in ocenil, da ne prispeva k ustvarjanju vzdušja, potrebnega za implementacijo arbitražne razsodbe.

V Združenju Frank, ki je nastalo po podražitvi posojil v švicarskih frankih zaradi sprostitve tečaja v začetku leta 2015, so prejeli prvo pozitivno sodbo v tožbi posojilojemalca zoper banke. Okrožno sodišče v Ljubljani je ugotovilo, da je pogodba o dolgoročnem deviznem kreditu v švicarskih frankih nična. V Združenju pričakujejo še večje število tožb svojih članov. Hkrati opozarjajo, da je treba čim prej sprejeti tudi zakon o razmerjih med dajalci posojil in posojilojemalci v švicarskih frankih. Vložitev besedila v parlamentarni postopek je za to jesen pred kratkim napovedal nekdanji ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič. Ta meni, da mora državni zbor odločiti po hitrem postopku. Če se to ne bo uredilo v Sloveniji in bo zadeva prišla do Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, bo po njegovih besedah odgovornost padla na državo, plačali bodo davkoplačevalci.

Nevladni okoljski organizaciji Slovenski E-forum in Umanotera sta v torek napovedali pritožbo na izdano okoljevarstveno soglasje za gradnjo lakirnice družbe Magna v Hočah. Pritožba bi lahko ogrozila časovnico in s tem celoten projekt. Magna Steyr je namreč medtem dobila delno gradbeno dovoljenje na Madžarskem. Po trditvah gospodarskega ministrstva so jim sicer predstavniki Magne zatrdili, da Slovenija zaenkrat ostaja prva izbira. Dokler se ne bodo opredelili drugače, bodo tako na ministrstvu nadaljevali vse predvidene aktivnosti. V petek so se na pot v Ljubljano odpravili tudi številni predstavniki krajev, ki računajo, da bo Magna rešila tudi problem brezposelnosti na območju. Skušali so se pogovoriti s predstavniki okoljskih organizacij, a so naleteli na zaprta vrata. Nekdanji župan občine Hoče Slivnica Jožef Merkuš je ob tej priložnosti dejal, da če Štajerska izgubi Magno, bo v regiji vladala še večja revščina, še več socialnih problemov, so prepričani. Če bodo organizacije ustavile Magnin projekt, bodo morale prevzeti odgovornost za posledice, dodajajo.

Podporo projektu Magna so sicer izrekli tudi v Mestnem mladinskem svetu Maribor, že prej je to storila mariborska univzerza.

Svet Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana tudi v sredo ni ugotavljal odgovornosti strokovne direktorice Marije Pfeifer in generalnega direktorja Andraža Kopača za stanje na področju kardiologije na pediatrični kliniki. Je pa predlagal, da o odgovornosti Pfeiferjeve poda mnenje strokovni svet, kar naj bi storil v prihodnjih dneh. Izredna seja strokovnega sveta UKC Ljubljana, na kateri naj bi se ta opredelil do dela in odgovornosti Pfeiferjeve, bo po neuradnih informacijah 4. septembra. So pa medtem konstruktiven sestanek opravili vodstvo FIDESA, ministrica za zdravje in minister za javno upravo. Vlada naj bi zakon, ki bi uresničil še preostale dele stavkovnega sporazuma, obravnavala na septembrski seji. Tako je stavka, ki je za zdaj zamrznjena do oktobra, postala vse manj verjetna.

KULTURA IN DRUŽBA

Na ministrstvu za kulturo so predstavili osnutek novega Nacionalnega programa za kulturo 2018-2025 in ga s tem dali v javno obravnavo do 30. septembra. Minister Tone Peršak je povedal, da je naravnan tako, da postane izrazito strateški akt, ne pa zgolj program dela, kakršni so bili prej.

Z dogajanjem v Mariboru in na Ptuju so se začeli 21. Dnevi poezije in vina. Dnevov se letos skupno udeležuje 21 pesnikov s celega sveta, festival pa zaznamuje tudi bogat vinski in glasbeni program.

V Ljubljani pa se je začel 29. mednarodni festival Noči v stari Ljubljani. Prvi koncert sta izvedla Big Band RTV Slovenija in Anika Horvat pod taktirko Lojzeta Kranjčana.

ŠPORT

Mariborski nogometaši so se tretjič v zgodovini uvrstili v skupinski del lige prvakov, potem ko so na povratni tekmi 4. predkroga premagali Hapoel Beer Shevo z 1:0. Prvo tekmo so Izraelci dobili z 2:1. Za Maribor je zadetek dosegel Mitja Viler v 15. minuti. V Monacu je v četrtek potekal žreb skupinskega dela lige prvakov, tekmeci vijoličnih bodo ruski Spartak, ki ga bodo kot prvega gostili 13. septembra, španska Sevilla in angleški Liverpool.

Športna plezalka Janja Garnbret je v soboto zmagala na sklepni tekmi svetovnega pokala v balvanskem plezanju. V skupnem seštevku svetovnega pokala v balvanih je tako kot najboljša Slovenka sezono končala na drugem mestu. V Münchnu je potekalo tudi evropsko prvenstvo, na katerem je Garnbretova osvojila zlato kolajno v kombinaciji in srebrno v balvanih. Slovenski uspeh na evropskem prvenstvu je s tretjim mestom v balvanih dopolnil Anže Peharc.

Slovenski motokrosist Tim Gajser je zmagovalec dirke svetovnega prvenstva za veliko nagrado Švedske v razredu MXGP. Najhitrejši je bil po prvi vožnji, po drugi je bil od njega boljši Francoz Romain Febvre, a Gajser je ohranil 47 točk prednosti in se tako veselil novega uspeha.