Dolgotrajna oskrba čaka še na politična stališča
Slovenija Tanja Dominko
Jeseni čaka vlado usklajevanje novega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je ministrstvo za zdravje pripravilo po dolgem času pritiskanja s strani upokojencev. Gre za zakon, ki ima že kar nekaj predhodnih različic, a je vsakokratna vlada besedilo pustila v predalu, saj soglasja ni bilo. Kako bo tokrat, je težko reči, saj odzivov še ni.
Na ministrstvu za zdravje so torej predlog zakona o dolgotrajni oskrbi pripravili sredi poletja. S predlogom zakona želijo povezati zdravstvene in socialne storitve dolgotrajne oskrbe. Namen je omogočiti ustrezno oskrbo in varnost vsem, ki potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih aktivnostih bodisi doma bodisi v institucionalnem varstvu ali v drugih oblikah bivanja, denimo varovanih stanovanjih ali bivalnih skupnostih. Uporabnik bo lahko tudi v prihodnje izbiral med oskrbo na domu in institucionalnim varstvom. Pri oskrbi na domu pa se bo lahko odločal za neformalno ali formalno oskrbo, za katero bo skrbela interdisciplinarna skupina. Za financiranje dolgotrajne oskrbe so pripravili dva scenarija. »Eden predvideva zavarovanje preko prispevne stopnje na isti način, kot velja za zdravstveno varstvo. Drugi pa predvideva kombiniranje prispevne stopnje z nadomestilom za dolgotrajno oskrbo,« je pojasnila generalna direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu Tatjana Buzeti. V sistem je treba po njenih besedah pripeljati še približno 100 milijonov evrov, če bo obveljal predlog, da bodo uporabniki prevzeli sofinanciranje v višini 25 odstotkov.
Nekaj več poudarka bo po novem na preventivi. Po njenih besedah uvajajo nov sklop storitev za ohranjanje samostojnosti, ki vključuje sofinanciranje informacijsko-komunikacijskih storitev oziroma e-oskrbe. Med temi so denimo rdeči gumb in detektorji padcev. Predlagano je 50-odstotno sofinanciranje. V novem sklopu za ohranjanje samostojnosti bo tudi nekaj storitev s področja rehabilitacije za ohranjanje funkcionalne zmožnosti, prav tako pa tudi interdisciplinarni obiski skupin na domu v podporo uporabniku in neformalnemu oskrbovalcu. Taki so načrti, a Zveza društev upokojencev predloga zakona še ni videla od blizu, čeprav so eni glavnih motorjev, da bi zakonodajo pripravili. »Žal kljub nešteto obljubam, da bo osnutek že pred počitnicami v javni obravnavi, tega osnutka še nismo videli. Nam je jasno, za kaj gre. Vlada in ministrstvo ne najdeta finančnih virov, da bi to pokrili.« Tako je v pogovoru za naš radio povedal predsednik Zveze društev upokojencev Janez Sušnik.
Na vlado pritiskajo tudi sindikati. V svobodnih sindikatov in Sindikatu upokojencev Slovenije menijo, da mora vlada še v tem mandatu izpolniti obljubo in v javno razpravo predložiti zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Kot so izpostavili na novinarski konferenci, menijo, da mora biti zakon sprejet do naslednjih volitev. Predsednica sindikata upokojencev Frančiška Ćetković pa je spomnila, da so na ministrstvu v aprilu pripravili izhodišča za sistemsko ureditev dolgotrajne oskrbe, do katerih pa so v razpravi o izhodiščih nekateri opozarjali na njihovo neustreznost. Sicer pa je obsodila odnos do starejše generacije in napovedala, da bodo vedno glasneje zahtevali nujne spremembe. "V vseh osnutkih zakonov in strateških dokumentov je jasno, da je zaradi demografskih sprememb dolgotrajna oskrba nujna, a dlje kot od načelne ureditve ne pridemo," je poudarila.
