Jure Sešek
Nesramni milijoni
Jure Sešek
Ta naš svet je svet vsaj dveh hitrosti. Pravzaprav je svet nasprotij.Vsako leto znova se čudim številkam, ki vznemirjajo vse, ki spremljamo športno dogajanje, ki prebiramo in poslušamo o prestopih znanih športnikov v druge klube. Na naši celini so najbolj divja dogajanja okoli nogometašev.
Pravzaprav je to šport, ki je tudi globalno deležen največ pozornosti. Ne morem si predstavljati, da je športni klub pripravljen, predvsem pa zmožen, za enega samega nogometaša odšteti 222 milijonov evrov. Vsoto so namenili le odkupu, nakazali so jo klubu, ki je toliko zahteval za njegov odhod. Saj veste, a ne? Veliko se je govorilo: Neymar ni več Barcelonin, zdaj je ljubljenec Pariza. 222 milijonov evrov za plačilo odkupne klavzule!
Rekord Brazilca je približno dvakrat večji od prestopa Francoza Pogbaja iz Juventusa v Manchester United, ki je doslej veljal za najvišjega. Nogometaš, ki dobro ve kaj je revščina, odraščal je v njej, bo prejemal tudi rekordno plačo. Na leto bo napadalec v Parizu zaslužil 30 milijonov evrov z že plačanimi davki. V celotnem prestopu naj bi se torej zavrtelo kar pol milijarde evrov!
Neverjetno! Zdi se mi prav nesramno … Rekordi padajo, na drugi strani pa odgovorni za spremljanje revščine v Združenih narodih bijejo plat zvona, da je nerazviti svet pred lakoto, ki bo, kaže, najhujša v zgodovini. Svet nasprotij! Pa vendar en del poganja drugega. V revnih deželah sveta je mladina, ki je pripravljena odšteti edine prihranke za repliko tekmovalnega dresa svetovne športne zvezde. Posredno se bogate klavzule napajajo prav iz žepov tistih, ki nimajo. Ne upam pomisliti kaj vse bi, denimo, misijonarji naredili z drobtinicami od omenjenih vsot. Lahko pomislite: banalna primerjava. Pa vendar, od osebne izkušnje naprej, najprej pomislim na misijone, kadar slišim o velikih denarjih v športu, gospodarstvu, lumparijah … Kaj vse bi nekdo, ki čuti z drugimi, lahko dobrega storil z veliko veliko manj.
Vse to so vprašanja, ki bodo vedno tukaj, vse skupaj je namreč začarani krog. Milijoni gledamo, spremljamo, navijamo. Kupujemo! Posredno pravice za televizijske prenose, neposredno športne izdelke. Živimo za pomembne tekme, s katerimi se spet obrača … Prihodki naraščajo, dobički tudi, na drugo stran pa v praznem navdušenju pozabljamo. Ne gre za obtoževanje tistih, ki imajo in dajo, še manj, da bi človek s prtom kazal na športnike, ki so z odrekanjem vsemu, z garanjem in talentom, ki si ju ne znamo niti predstavljati, uspeli. Ne! Nerazumljive se mi zdijo le vsote, zneski, ki so že zdavnaj prebili mejo neba. Prepričan sem, da gre za balon, ki bo počil. Enkrat gotovo!
Res je tudi, da ima le peščica nogometnih zvezd vse, kar si človek sploh lahko želi. Z milijoni pogosto kupujejo tudi tisto, kar sploh ni naprodaj. Ob njihovih pogodbah pa je v svetu profesionalnih nogometašev 95 odstotkov takih, ki živijo kot mi, običajni smrtniki. Še več … mnogi se morajo po končani karieri na novo zaposliti, kar je težko, ker se večina, zaradi upanja na kariero, odpove izobrazbi.
Le drobna primerjava: Letos praznuje MIVA. Slovenski del te misijonske vozniške akcije. V tridesetih letih so dobrotniki darovali nekaj več 1.6 milijona evrov. V tridesetih letih, nešteto veliko darovalcev. Dober milijon in pol. Še enkrat: Neymar in 222 milijonov. Morda porečete: mešaš hruške in jabolka. Ali pa tudi ne! Kažem le, da smo v svetu nerazumljivih nasprotij. Velikih sistemov, utečenega dirjanja požrtnega sveta ne bomo mogli ustaviti. Sebe pa lahko začnemo spreminjati.
Nesramno visoke vrednosti česarkoli, milijoni, ki so že davno izgubili stik z realnostjo nas opozarjajo le, da gre nekaj hudo narobe! Zavedam se, pa bom nocoj kljub temu navdušeno spremljal tekmo super pokala med Real Madridom in Manchester Unitedom. Sem posredno kriv za nerazumne vsote v svetu športnih transakcij?
