Valič Zver: Spomeniki niso edina pot k spravi, a so pomembni
Slovenija
V tem mesecu bomo v zaznamovali evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. V Sloveniji ga je vlada uradno razglasila šele leta 2012. A Študijski center za narodno spravo je pri nas slovesnosti ob 23. avgustu pripravljal že vse od leta 2009, ko je ko je Evropski parlament sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu. Da bo tudi letos tako, je v oddaji Pogovor o pojasnila direktorica omenjenega javnega zavoda, zgodovinarka Andreja Valič Zver. Žalosti jo, ker naš odnos do tega dne ni poenoten. Ob tem je poudarila, da je sprava proces, za katerega se moramo vsi truditi vsak dan, in spregovorila o nekaterih zadnjih potezah na tem področju.
Valič Zverova je med drugim komentirala nedavno odkritje spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam, ki je zrasel sredi Ljubljane. Vidi ga kot veliko zamujeno priložnost, ki ne poziva k dialogu, kar je temelj spravnega procesa. "Žal mi je, da Študijski center za narodno spravo kot državna ustanova, ki se znanstveno-raziskovalno ukvarja s tem vprašanjem, ni bila povabljena niti k sodelovanju pri oblikovanju ideje spomenika niti na samo slovesnost."
Po besedah Valič Zverove je spravni proces veliko več kot spomeniki, čeprav je prepričana, da so izjemno pomembni za oblikovanje identitete in preseganje razdeljenosti v narodu. "Spomeniki niso edina pot k spravi, so pa pomembna pot." Ob tem je naštela še ostale korake. Temeljni je delujoča pravna država, potem so tu še pravica do vedenja, pravica do poznavanja pravih zgodovinskih dejstev, o katerih se pogovarjamo tudi v izobraževalnem procesu, nastajanje zgodovinskih knjig in publikacij, pravica do poprave krivic, kjer ne sme biti prvo in drugorazrednih žrtev, dostojen pokop žrtev revolucionarnega terorja v soglasju s civilno družbo in njihovimi sorodniki, identifikacija žrtev, kjer je mogoče, in nenazadnje pravica do zakonitosti, pravica do sodnih procesov. "Mi imamo zločine, a nimamo zločincev," je opozorila Valič Zverova.
Pomemben prispevek v spravnem procesu bi bilo tudi sprejetje resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu v državnem zboru. Poslanci ji v več poskusih glasovanja še niso uspeli prižgati zelene luči. "Vsa sporočila politike imajo svoj pomen, zato bi sprejem te resolucije v slovenskem parlamentu pomenil na nek način, da smo se Slovenci sprijaznili s svojo preteklostjo. Ta je bila, kakršna je bila - polna nasilja, polna krvi, polna žrtev. Ampak zdaj želimo poenoteni v odnosu do vsega zla, do vsega hudega, kar se je zgodilo, naprej, da zavrnemo to zlo, da zavrnemo nasilje," je menila Valič Zverova.
