Svetovalnica: Otroci potrebujejo »dolgčas«
Hrana in okolje Rok Mihevc
Otroci so rojeni raziskovalci, pravi Urša Plešnar, s Family Laba. Kako njihovo raziskovalno dušo pomagamo uresničiti, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Postregla nam je s konkretnimi izkušnjami, nasveti in opažanji, kako otroci zažarijo v naravi in kako nanje vpliva ždenje med štirimi stenami.
Family lab je družinski laboratorij. Prizadeva si ohranjati in širiti vrednote in načela, kakor jih predlaga snovalec ideje, znani danski družinski terapevt Jesper Juul. Familylab Slovenija družinam ponuja podporo, svetovanje in pomoč pri razvoju starševske kompetentnosti, strokovnim delavcem, ki delajo z otroki in/ali družinami, pa prostor za strokovni in osebni razvoj s poudarkom na odnosni kompetenci.
Urša Plešnar je po poklicu sociologinja, njen projekt pa je tudi Gozdalnica. »Pravi izraz je gozdni vrtec, a to ni pravi vrtec, gre pa za delo s predšolskimi otroki.« Par ur na dan se družijo v gozdu, projekt pa temelji na svobodni igri. »Da sami poskušajo, da delajo stvari, ki jih zanimajo. Tam sem bolj kot opazovalka, skrbim za varnost in nudim prostor, kjer lahko raziskujejo sebe in svoj svet. In vreme nas pri tem ne ovira, oz. z njim nismo omejeni.«
Starše je zelo strah za varnost otrok, a če pogledate na drugo stran, kaj je bolj nevarno? Igranje v gozdu ali vožnja z avtom? »Šli smo v skrajnost in k temu veliko pripomorejo tudi mediji, reklame.« Otroci veliko časa preživijo ob napravah, marsikdo gre težko od doma brez telefona, zato Plešarjeva svetuje: »Težko se temu izognemo, zato potrebujemo ravnotežje, na eni strani naravo in resnične odnose, na drugi pa tudi vso to tehnologijo, saj gre za prihodnost in tudi delovna mesta.« S tem, da otroku nekaj prepovemo, nič ne naredimo, lahko pa mu ponudimo drug delček in ga navdušimo za nekaj drugega, pojasnjuje naša gostja.
Otrokom kar naprej postrežemo z raznoraznimi aktivnostmi, a Urša Plešnar poudarja, da otroci potrebujejo predvsem spontanost. »Pustimo, da se bodo sami začeli igrati, sami raziskovati, postavljati vprašanja. Sami imajo svoje ideje.« Veliko uslugo jim bomo naredili, če jih bomo pustili čisto pri miru, pravi sogovornica. »Ne odreagirajte na njihov prvi stavek, »dolgčas mi je« in bodite potrpežljivi.«
