Kriza v Perzijskem zalivu iz Katarja pognala mnoge katoličane
Svet |
Katar je odgovor na zahteve arabskih zaveznic, ki so prekinile stike z njim, predal Kuvajtu, ki je posrednik v sporu. A Saudova Arabija, Združeni arabski emirati, Egipt in Bahrajn ga še niso prejeli. Ko ga bodo preučili, bodo odločali o nadaljnjih korakih. Zelo verjetno bodo o vsebini razpravljali njihovi zunanji ministri na srečanju v Kairu. Kdaj bo kriza v Perzijskem zalivu končana, je tako še težko napovedati. A jasno je, da je ustvarila negotove razmere, zaradi katerih so se tudi mnoge katoliške družine odločile, da zapustijo Katar.
O katoličanih v Katarju je za agencijo AsiaNews spregovoril apostolski vikar za severno Arabijo, škof Camillo Ballin. Kot je pojasnil, je večina priseljencev. Kriza v Perzijskem zalivu je po njegovih besedah močno vplivala nanje. Točnih številk o tem, koliko jih je zapustilo državo, ni navedel, a ocenil je, da bi še pred njenim koncem lahko odšlo več kot 300.000 katoličanov.
Katoliško skupnost v Katarju sestavljajo ekonomski migranti in delavci iz Indije, Filipinov, Bangladeša in Pakistana. Zaposleni so v različnih panogah, predvsem v negi, farmaciji, zdravstvu in izobraževanju. Škof Ballin je pojasnil, da kriza v Perzijskem zalivu vsakdanjega življenja še ni tako prizadela, saj državi pomagata tako Turčija kot Iran, a mnogi se bojijo, kaj bo prinesla prihodnost, saj se posledice blokade arabskih zaveznic že poznajo na trgu dela in pri naložbah.
Po besedah škofa Ballina se Katoliška Cerkev v Katarju trudi pomagati vsem, ki ostajajo, čeprav to ni preprosto. Če ni dela, je družine težko prepričati, naj ostanejo. Opozoril je, da razmere vodijo v osiromašenje tamkajšnje katoliške skupnosti. Zato vabi k molitvi zanjo in za duhovnike, ki so v stiku z njo.
