Dr. Dimitrij Rupel
Rupel: Erjavčeva pričakovanja nekoliko naivna
Slovenija Tanja Dominko
Poletna sezona je na vrhuncu in že tradicionalno jo zaznamujejo tudi odnosi med Slovenijo in Hrvaško. Letos še toliko bolj zaradi razsodbe arbitražnega sodišča, ki je Hrvaška ne namerava upoštevati, a Slovenija ne glede na to pričakuje, da jo bo začela uresničevati. Medtem se na morju dogajajo novi incidenti, zato je zunanji minister Karl Erjavec prejšnji teden že pisal podpredsedniku Evropske komisije Fransu Timmermansu. Odgovora danes še nismo dobili.
Da bo prihajalo do hrvaških kršitev meje v Piranskem zalivu, smo pričakovali. Zunanji minister Karl Erjavec je pisal v Bruselj, pismo je potrdil tudi premier Miro Cerar. Vsebina se je nanašala predvsem na to, da gre za kršitve schengenskega območja. Čemu služijo takšna pisanja, smo vprašali nekdanjega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla. »Vprašanje je, kaj je za tem pismom. Ali obstaja resen namen v zvezi s tožbami ali v zvezi s kontrolo Piranskega zaliva. Ne vem, kaj pričakuje zunanji minister. Ali pričakuje, da bo nekako prebudil evropsko vest, kar se mi zdi nekoliko naivno. Obstaja možnost, da Evropska komisija to zadevo preda organom oziroma sodišče. Sodišče lahko o tej zadevi sklepa zdaj ali pozneje. Sam si predstavljam, da si bo sodišče za to vzelo čas in da bo Slovenija še naprej zapravljala denar za sodne procese, ki ne prinašajo nič dobrega.«
Hrvaška ves čas pravi, da se je treba vzdržati enostranskih dejanj, v resnici pa lahko ugotovimo, če pogledamo poročilo policije, da se sama tega ne drži, plovila ves čas vdirajo v slovenski morski prostor, tudi v schengensko območje", je opozoril minister. S tem krši tudi pravni red EU. Ali lahko Bruselj kako ukrepa oziroma kako ocenjuje Rupel dosedanje reakcije povezave na hrvaško nespoštovanje sodbe iz Haaga? »Proces v Haagu naj bi dosedanje napetosti med državama pomiril, a se to ni zgodilo. Jaz mislim, da so državniki zato tukaj, da najdejo rešitve in da se dogovorijo. Jaz mislim, da dolgo vztrajati pri »modrosti« iz Haaga ne bo šlo. Hkrati pa mislim, da bo Hrvaška kmalu spoznala, da je razsodba v njeno korist in jo bo sprejela, ob tem pa si predstavljam, da se bodo hrvaški politiki naredili za mučenike in bodo, da bi sodbo implementirali, zahtevali še kakšne koncesije s strani Slovenije.«
Erjavec je primerjal zgodbo s Poljsko in pravi, da so hrvaške kršitve pravzaprav hujše, saj gre za "kršitev mednarodnega prava, prava EU, negiranje ali pa ignoriranje vladavine prava". Bruselj danes o tem ni razpravljal, za vprašanja slovenskih novinarjev ni bilo časa. Je pa hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović dosedanje izjave slovenskega premierja Mira Cerarja in zunanjega ministra Karla Erjavca o sodbi v zvezi z mejo označila za "nevarne". Slovenske kolege je pozvala k nadaljevanju pogovorov. Hrvaška predsednica je poudarila, da Hrvaška nikakor ne bo dopustila enostranske uveljavitve arbitraže in dejala, da imajo za to odločnost, moč in kapacitete. Da so to zanimive izjave, se dr. Rupel strinja, hkrati pa navaja tudi izjave slovenske strani, ko denimo eden od ministrov pravi, da bi morala Hrvaška čim prej v schengenski prostor, drugi pa, da ji tja ne bomo pustili. »Vem, da si ta ali oni minister nabira glasove, a predvsem bi bilo dobro, da bi imeli verodostojno vlado. Manjka nam državniške drže in modrosti.«
