Aljažev stolp
Aljažev stolp potreben celovite obnove
Petra Stopar
V teh dneh, ko so meje Slovenije dokončno začrtane, se zdi še posebej pomembna skrb za Aljažev stolp, kulturni spomenik državnega pomena. To je dejal direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jurij Hudolin, potem ko so v Galeriji Spomeniškovarstvenega centra včeraj odprli razstavo o tem simbolu slovenstva. Zavod je po odločitvi vlade od letos naprej upravljavec stolpa in napoveduje njegovo obnovo.
Konservatorska stroka je pred časom odločila, da pločevinast stolp, ki ga je leta 1895 na vrh Triglava postavil duhovnik, skladatelj in planinec Jakob Aljaž, v izvirni obliki ostane na licu mesta, kar po besedah generalnega direktorja zavoda za varstvo kulturne dediščine Jurija Hudolina posledično pomeni redno vzdrževanje, izvajanje monitoringa in načrt ohranjanja stolpa.
»Povezali smo se s Planinsko zvezo Slovenije, ki kot krovna organizacija združuje vse deležnike, ki so se do sedaj ukvarjali z ohranjanjem stolpa, pa tudi z Narodnim muzejem Slovenije, ki se je že par let nazaj ukvarjal s promocijo simbola. Vse smo povezali v skupen projekt. Načrtujemo, da bi stolp v naslednjih letih temeljiteje obnovili. To bo potekalo v dolini, za mesec dni, nato pa se bo stolp vrnil na svoje izvorno mesto,« je pojasnil.
Konservatorski načrt je nastal pod vodstvom Martina Kavčiča, tudi soavtorja razstave v galeriji. Po njegovih besedah so ob intenzivnejšem spremljanju stolpa v zadnjih letih ugotovili, da poškodbe stolpa niso le površinske, temveč se kažejo tudi na konstrukciji. Zakaj se je začel deformirati osnovni volumen, bo treba še ugotoviti, je Kavčič povedal na ponedeljkovi novinarski konferenci.
Stolp nameravajo obnoviti po sklepu planinske sezone drugo leto, za kar bo objavljen tudi javni razpis. Pred tem nameravajo v prvi fazi sanacije urediti njegovo okolico in temelje. Ob vnovični postavitvi na vrhu 2864 metrov visokega Triglava, kar se bo predvidoma zgodilo še pred zimo naslednje leto, pa nameravajo določiti načrt upravljanja in smernice za oskrbnika.
Kot je še dejal Hudolin, je Aljažev stolp del slovenske materialne kulture, materialni objekt z močnim simbolnim pomenom. Je prepoznavni znak naše skupnosti, trdoživosti, neuklonljivosti in element, ki nas združuje. »Bil je že čas, da smo prepoznali njegovo vlogo in pomen ter ga začeli sistemsko varovati kot spomenik državnega pomena,« je dodal.
