Nadškof Zore vidi spomenik kot simbolni korak k spravi in sožitju

| 15.07.2017, 17:44

Minuli teden smo v Sloveniji dobili prvi državni spomenik posvečen žrtvam vseh vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Zbrane je na slovesnosti nagovoril predsednik republike Borut Pahor, ki je dejal, da se je slovenski narod z ustanovitvijo lastne države vzpostavil kot nacija, z odkritjem osrednjega državnega spomenika pa se vzpostavlja kot zrela nacija. Menil je, da bo ta nagovarjal k miru in spravi, znotraj naroda in z drugimi.

Molitev, ki je bila namenjena za vse žrtve prve svetovne vojne, borcev za severno mejo in koroških borcev, bork in borcev uporniškega TIGR-a, padlih bork in borcev narodnoosvobodilnega boja, žrtev revolucionarnega in protirevolucionarnega nasilja, žrtev zunajsodnih usmrtitev in krivičnih obsodb ter žrtev vojne za obrambo samostojnosti Republike Slovenije v letu 1991, pa je vodil ljubljanski nadškof in predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore. Po prireditvi je dejal, da postavitev tega spomenika vidi kot simbolni korak k spravi in sožitju. Dodal je, da je treba narediti odločilne premike vsaj še na treh področjih. »Prvič, na pravnem področju, da se uredi, da niso vsi sodelavci z okupatorjem, narodni izdajalci in podobno. Drugič, da se zgodovina napiše kot znanost in ne kot obramba določene ideologije. Tretjič, da se nadaljuje z izkopi in pokopi žrtev iz različnih morišč, kar že poteka in bo še nekaj časa potrebno, da se vsa ta morišča izpraznijo ter žrtve dobijo dostojno mesto, vsak v svojem grobu, kakor se spodobi za človeka in kakor oznanjamo, da je ena osnovnih človekovih pravic. V okviru teh korakov je pomembno tudi to simbolno odkritje spomenika tu v Ljubljani.«

Slovesnosti v središču Ljubljane se je udeležilo nekaj sto ljudi vseh starosti. Med njimi so bili tudi nekateri zdajšnji in nekdanji poslanci, ministri, predstavniki pravosodja in zamejskih Slovencev ter nekateri člani diplomatskega zbora in ministri osamosvojitvene vlade. Tudi Jože Osterc, ki je dejal, da je »ta dogodek zelo pomemben in upam, da je to resen začetek sprave«.

Med poslanci, ki so bili Jožef Horvat, Alenka Bratušek, Matjaž Han pa tudi Ljudmila Novak in Simona Kustec Lipicer. »Ta dogodek je en korak k spravi in želim si, da bi Slovenci naredili še več takšnih korakov, kajti ta spomenik simbolizira, da je vsak človek v življenju svoja osebnost, vsi rastemo, rastemo pa iz skupnih korenin in temeljev slovenskega naroda. Nekje zgoraj in tudi spodaj pa se povezujemo in ta prostor je tudi sedaj tako lepo urejen in je lepa priložnost, da se polagajo venci vsem žrtvam. To je spomenik, kjer se ne bodo polagali venci samo enim ali drugim, kajti vsi slovenski ljudje smo bili žrtve različnih ideolog, vojn revolucij, tukaj po smrti pa so vsi ljudje povezani,« je dejala Novakova, Kustec Lipicerjeva pa dodala: »Ta dogodek zelo pozdravljam. Mislim, da je bil skrajni čas, da se je to zgodilo. Narod se mora pomiriti, nastaviti ogledalo samemu sebi, priznati slabe stvari in se iz njih naučiti in iti s to izkušnjo v boljše delovanje v prihodnje.«

Na slovesnosti smo opazili tudi celjskega škofa Stanislava Lipovška, duhovnika Janeza Grila, dekana teološke fakultete Roberta Petkovška ter predsednika Zavoda 25. junij Marjana Podobnika: »Dajem priznanje predsedniku države in vsem drugim, ki so si prizadevali za današnji dogodek. Upravičeno je morda bila kakšna opazka, da je treba najprej vse pokopati in potem postaviti spomenik ampak, če bi to čakali, glede na to koliko morišč je v Sloveniji, morda teh, ki smo bili danes na tem dogodku sploh več ne bi bilo ob odkritju spomenika.«

Slovesnosti so se udeležili tudi škof evangeličanske cerkve Geza Filo, politiki Majda Potrata, Franc Pukšič, Jožef Jerovšek, Žiga Turk, Dejan Židan, Ivo Hvalica, Ivo Bizjak, Janez Podobnik, Vlasta Nussdorfer ter predsedniki vlade, parlamenta in državnega sveta. »Brez strahu zdaj moj narod, nacija, ki ji pripadam, na ramenih preteklosti svobodno in zavzeto gleda izzive prihodnosti. Obstali bomo, ker se navzlic vsemu kreganju ne sovražimo. Našim otrokom bo to strašno čustvo prihranjeno. Vzgajani bodo za sožitje, spoštovanje in sodelovanje. Skozi več kot dva tisoč let človeške civilizacije in kulture svetijo Antigonine besede: »Ne da sovražim – da ljubim, sem na svetu.« To je spomenik ljubezni,« je ob sklepu nagovora dejal predsednik Pahor.