Arbitraža je obvezujoča, a državi se še lahko še kaj dogovorita
Slovenija Tone Gorjup
Slovenska agentka pred arbitražnim sodiščem Mirjam Škrk je v pogovoru za sobotno prilogo Dnevnika ocenila, da razsodba arbitražnega sodišča daje neprimerljivo več glede komunikacijske svobode v območju stika z odprtim morjem. Izključila tudi ni pravnih poti za dosego uveljavitve arbitražne razsodbe tako po mednarodnem kot evropskem pravu.
V razsodbi arbitražnega sodišča se po besedah Škrkove "komunikacijske svobode v območju stika nanašajo na vse ladje in letala na poti v Slovenijo in iz nje, brez diskriminacije. In Hrvaška si po mojem razumevanju ni predstavljala, da bi ta liberalnejši režim za slovenske ladje veljal na nekem točno določenem območju, ampak le kot prehod skozi njihovo teritorialno morje. Do sporazuma Drnovšek-Račan se ni govorilo o kakšnem posebnem območju. V tem pogledu razsodba daje neprimerljivo več."
Škrkova tudi razume razočaranje prebivalcem na kopnem, ki so z odločitvijo arbitražnega sodišča prešli pod Hrvaško, a poudarja, da sodišče ni imelo mandata, da odloča drugače. "Državi ga za to nista pooblastili. Izhajalo se je iz določitve meje po pravilih in načelih mednarodnega prava. Dokazati je bilo treba pravni naslov glede na obstoječo dokumentacijo, razen v Istri, kjer je bil pravni naslov kataster, a ga sodišče ni sprejelo v celoti. Sicer pa smo kataster uveljavljali kot dokaz, lahko pa tudi kot podlago za pravni naslov. Toda pri Muri in pri starih, zgodovinskih mejah v centralnem delu ter pri rekah je sodišče v celoti šlo na kataster. To je obrazložilo s tem, da sta obe državi imeli kataster. Izhajalo pa je tudi iz lokalnih predpisov. Razmejitev bo treba urediti bodisi z zakonodajo bodisi z demarkacijo, takrat, ko bo za to obstajala pripravljenost sodelovanja," je še dejala.
Na vprašanje, kaj se bo zgodilo po šestih mesecih, ko morata državi začeti postopke za uveljavitev odločbe ter če bo Slovenija na uveljavitev odločbe pripravljena z zakonskimi in podzakonskimi akti, Hrvaška pa ne bo storila ničesar, je Škrkova odgovorila, da arbitražni sporazum res določa, da morata državi sodbo izvršiti v šestih mesecih, vključno z notranjo zakonodajo. "To pomeni, da se sodba lahko začne izvrševati oziroma da lahko stečejo priprave na njeno izvršitev. S pripravo zakonodaje so torej že lahko začne. Ponekod bo treba popraviti kataster in zemljiško knjigo. Ponekod ne bo treba popraviti ničesar. Snežniške gozdove, ki sem jih, mimogrede, zagovarjala jaz, smo v celoti dobili in tam že vemo, kje je tekla rapalska meja. Slovenski kataster in zemljiška knjiga sta bila že leta 1947, ko je bila Primorska priključena Jugoslaviji, v skladu z njenim potekom. Nekaj stvari drugod pa bo treba urediti, tudi bilateralno," je dejala.
Dodala je, da se arbitražno sodišče pogosto sklicuje na usklajen kataster, kar načeloma velja. "A mogoče prihaja do razlik v enem in drugem katastru za nekaj metrov. Normalen postopek je, da se to uredi s spremembami notranjih zakonodaj. Ker nisem pričakovala, da bo prišlo do zapleta s Hrvaško in da bo ta zapustila arbitražni sporazum ter izstopila iz postopka, sem glede na naše predhodno določanje meja vedno menila, da bo demarkacijo treba opraviti tudi za mejo s Hrvaško. Da komisija torej gre na teren in določi mejo v naravi. Zdaj bomo videli, kaj bo s tem. Takšna demarkacija vsaj za zdaj ne bo možna. Upam pa, da se bo enkrat v prihodnosti tudi to uresničilo."
Glede veljavnosti odločitve arbitražnega sodišča, če v šestih mesecih po sprejetju razsodbe nobena od držav ne začne s postopki, pa je še poudarila, da ima arbitražna razsodba najmanj isti mednarodnopravni položaj kot mednarodna pogodba o meji. "Gre za ureditev, ki je časovno neomejena. Na nek način je večna. A sodišče je tudi povedalo, da se lahko stranki na določenih območjih dogovorita drugače. Če tega dogovora ni, je razsodba obvezujoča in dokončna," je še dejala.
Vir: STA
