Kakšni so razlogi za zamenjavo Műllerja?

Svet | 03.07.2017, 13:22 Marjana Debevec

V medijih še vedno odmeva papeževa odločitev, da na mestu voditelja kongregacije za nauk vere ne podaljša mandata nemškemu kardinalu Gerhardu Ludviku Műllerju, kateremu se je v soboto iztekel petletni mandat. Na to mesto je imenoval dosedanjega tajnika omenjene kongregacije nadškofa Luisa Francisca Ladario Ferrera. Mediji pišejo, da bi omenjeni papeževi odločitvi lahko botrovala neskladja med papežem Frančiškom in kardinalom Műllerjem, kar pa slednji zanika.

69 letni kardinal Műller je svoj petletni mandat sklenil 2. julija. Papež Frančišek se mu je ob tem za njegovo delo zahvalil, mandata pa mu ni podaljšal. Na njegovo mesto je imenoval dosedanjega tajnika omenjene kongregacije španskega nadškofa jezuita Ladaria, ki ga je v kongregacijo za nauk vere prav tako kot kardinala Műllerja poklical še papež Benedikt XVI.

Kaj je botrovalo tej senzacionalni odločitvi, ki ji ni para v sodobni zgodovini Svetega sedeža, tudi zato, ker naj bi Műller zavrnil druge službe in se odločil za umik, se sprašuje urednik spletnega portala Vatican insider Andrea Tornielli. Večinski mediji pišejo o nestrinjanju kardinala Műllerja s papežem na področju družinske morale v Radosti ljubezni, čeprav je prav omenjeni kardinal poskušal posredovati med svetim očetom in štirimi kardinali, ki so objavili znan dvom o 8. poglavju papeževe spodbude.

Vendar pa že imenovanje Ladarie za novega prefekta in ne nekega duhovnika ali škofa od zunaj, ki bi bil bolj blizu Frančiškovi rahločutnosti, spodbija omenjeno tezo. Ladaria namreč gotovo ni med naprednejšimi škofi.

Spet drugi mediji ugibajo, da naj bi bil razlog za ne podaljšanje mandata nasprotovanje ustanovitvi posebnega sodišča za škofe, ki so prikrivali spolne zlorabe. Müller je v javnem pismu zapisal, da bi šlo pri tem le za podvajanje že obstoječih pobud na tem področju.

Zakaj torej Frančišek ni podaljšal mandata Műllerju? Po Torniellijevem mnenju bi lahko bil vzrok notranje delovanje kongregacije za nauk vere, težavnost odnosov med sodelavci, pa tudi način sporočanja kardinala Műllerja, ki je v javnosti večkrat izražal svoja osebna mnenja in ne toliko mnenja papeške kongregacije.

Prejšnja dva prefekta, William Joseph Levada in tudi kardinal Joseph Ratzinger sta dajala le redke intervjuje. Slednji, kardinal Ratzinger, je objavil le nekaj pomembnih intervjujev, v katerih pa nikoli ni nasprotoval papežu Janezu Pavlu II., čeprav je znano, da se ni vedno strinjal z njim. Spomnimo samo na medversko srečanje v Assisiju, ali pa očiščenje spomina med jubilejnim letom 2000.

Vsekakor imenovanje novega prefekta kongregacije za nauk vere jasno kaže na to, da papež ne namerava uvesti nekih večjih sprememb v kongregaciji. Kot se je zgodilo tudi v dikasteriju za liturgijo, kjer je kozervativca Llovero zamenjal prav tako konzervativec afriški kardinal Robert Sarah, še piše Vatican insider.