Jezik je treba govoriti v družini, šola ni dovolj

Slovenci po svetu 03. 07. 2017, 10:48 Matjaž Merljak

Pred nedeljo Slovencev po svetu smo za oddajo Naš gost pripravili pogovor s pedagogom in kulturnim delavcem z avstrijske Koroške, ki ima velike zasluge pri ohranjanju slovenske narodne zavesti koroških Slovencev. Janko Zerzer je tudi častni predsednik Krščanske kulturne zveze KKZ, nosilec številnih pobud za ohranjanje jezika, pa tudi pobudnik, da je na Koroško prišla svetovno znana pevka Bernarda Fink.

V prvem delu pogovora smo odšli v njegove rojstne Sveče, vas v dolini Rož blizu reke Drave. V času njegove mladosti - rodil se je leta 1935 - se je tam govorilo slovensko tudi v družinah, ki niso bile zavedne. Danes otrok skoraj ni več in ti znajo le komaj kaj slovensko. Ljudska šola je zdaj le na Bistrici ob Zilji in tam so skoraj vsi prijavljeni k pouku slovenščine, a govoriti ne znajo, saj doma ne govorijo slovensko. Naučijo se kakšen pozdrav, pesmico, a to ni njihov pogovorni jezik ne med vrstnik ne doma. Tako jezika tudi ne zmorejo posredovati naprej. Zato so pred leti pri Krščanski kulturni zvezi začeli s pobudo Slovenščina v družini. Pripravljajo številne spodbude, da bi starši z otroki govorili slovensko, vsako leto pripravijo simpozij, delo še dolgo ne bo končano.

Janko Zerzer je obiskoval škofijsko gimnazijo na Plešivcu. Tam je bil tudi urednik dijaškega glasila Kres, pri katerem se je začela prebujati mlada slovenska literatura na Koroškem. Na to obdobje šolanje ima tudi grenak spomin, saj je moral gimnazijo po sedmem razredu zapustiti, ker ni nameraval iti v bogoslovje in je to ravnatelju tudi povedal. Na Dunaju je študiral zgodovino in germanistiko. Po doktoratu se je vrnil na Koroško in leta 1965 je postal učitelj na Slovenski gimnaziji, ki jo je takrat vodil ravnatelj dr. Joško Tischler. Poučeval je do leta 1991, nekaj časa tudi hkrati na dvojezični trgovski akademiji, na kmetijski šoli v Podravju in v Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru. Na slednji je bil nato do leta 1998 ravnatelj. Prizadeval si je, da bi se odprla tudi za slovenske dijake. Obstoj slovenske gimnazije - ta letos praznuje 60-letnico -se mu zdi zelo pomemben. Brez te ustanove slovenstvo na avstrijskem Koroškem ne bi bilo kar je. Res pa je, da so jo na začetku obiskovali večinoma slovenski fantje s podeželja in je bil pogovorni jezik slovenski - danes je slika povsem drugačna.

Janko Zerzer je dejaven tudi v družbenem življenju slovenske skupnosti: bil je tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev, od leta 1971 do leta 1983 je bil podpredsednik Krščanske kulturne zveze, nato je mestu predsednika organizacije zamenjal Lovra Kaslja in to ostal 27 let. Številne so pobude, ki so nastale v tem času: poleg Slovenščine v družini tudi družinsko petje, Koroški kulturni dnevi, govorniški natečaj za dijake, narodopisje, Tischlerjeva, Einspielerjeva nagrada ... Ideje so se večkrat porodile med kreativnim pešačenjem - sprehodi v gore skupaj s Francem Kattnigom in Nužejem Tolmajerjem, ki je bil tajnik KKZ. Janko Zerzer je zdaj častni predsednik KKZ, redno se še oglasi v pisarni v Celovcu, sodeluje tudi pri katoliškem tedniku Nedelja. Nekaj časa je bil predsednik Kulturnega društva Kočna v Svečah, je med pobudnik mednarodnega slikarskega tedna.

Petje ga spremlja že od zibeli, peli so v družini, sodeloval je v več zborih: cerkvenem v Svečah, moškem pevskem zboru SPD Kočna, Gallus ... Prav z Gallusom je videl velik del sveta, tudi Argentino, Avstralijo, Ameriko. To je bil zametek tega, da je na avstrijsko Koroško, v Sveče, prišla svetovno znana pevka iz Argentine, Bernarda Fink, ki se je poročila z dr. Valentinom Inzkom. Zgodbo o tem nam je povedal v celoti.

Obširna je njegova publicistična dejavnost v časopisih in revijah. Med drugim je napisal Zgodovino koroških Slovencev od 1918 do danes, Zbornik o Valentinu Inzku st., kulturno-turistični zgodovinski vodnik Po koroških poteh, po katerem je nastal tudi 80-minutni film. Zelo mu je pri srcu tudi kulturna izmenjava z rojaki na Tržaškem in Goriškem.

Leta 2004 je prejel srebrni častni znak svobode RS, leta 2013 je v Trstu prejel Peterlinovo priznanje, leta 2016 je prejel srebrno plaketo JSKD, novembra 2016 pa je prejel tudi najvišje priznanje dežele Koroške - častni znak. Takrat so bili odlikovani kar štirje koroški Slovenci, kar še posebej kaže na veliko izboljšanje klime v deželi. Temen madež zadnjega časa je sprejemanje deželne ustave, kjer slovenščina ni zapisana kot deželni jezik.