Jaklič: Odločitve morajo biti utemeljene v argumentih, ne zgolj občutku
Slovenija | 29.06.2017, 07:46
V junijski oddaji „Spoznanje več, predsodek manj“ smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo se pogovarjali o nekaterih členih ustave, v ospredje pa postavili svobodo vesti in svobodo dela.
V majski oddaji smo več govorili o delu na sodišču, v junijski pa smo se z gostom dotaknili razdeljenosti nalog na sodišču in kakšen je potek odločanja. Jaklič je uvodoma opozoril, da se na sodišče obrne veliko strank, ki še niso izčrpale vseh rednih poti. „Zato sodišče preveri in preizkusi vsakršno ustavno pritožbo, ali naj jo sploh sprejme. Že tukaj jih veliko odpade, prav zaradi dejstva, da niso izčrpana vsa pravna sredstva,“ je dejal in spomnil, da gre za enak postopek kot pri drugih ustavnih sodiščih po svetu, med drugim tudi pri nemškem.
O sprejemu pritožbe odločajo trije senati, ki imajo po tri sodnike. „Gre za kazenski, civilni in upravni senat. Sam sem v kazenskem senatu, kjer sta še Marko Šorli in Rajko Knez.“ Se pa v primeru zavračanja pritožbe ne obrazloži zakaj. „Obrazloženo je samo s členi in včasih so stranke kar šokirane. Dejansko ni mogoče vsega obrazložiti, ker to vzame preveč časa in bi prišlo do velikih zamud.“
Če senat presodi, da je zadeva tehtna in zrela za sprejem, se določi vrstni red sojenja, pojasnjuje Jaklič. Lahko se sodi normalno, prednostno ali absolutno prednostno. „Najstarejši primeri na sodišču so iz leta 2014, kar je zelo dobro, pa še ti bodo v kratkem razrešeni.“ Lahko pa stranka vloži zahtevo za abstraktno presojo, v takem pa o primeru sprejetosti vseh 9 sodnikov. „Sistem dobro deluje, čeprav je vse skupaj na prvi pogled zapleteno,“ je dejal.
41. člen ustave – svoboda vesti
Svoboda vesti je pomembna ustavna pravica in Jaklič poudarja tri vidike te pravice. „Prvi vidik je svoboda izbire vere. Povsem jasno je, da je vsakdo svoboden, da si izbere to ali drugi vere in se sam o tem odloči. Drugi vidik je svoboda izpovedovanja vere, kot posebna oblika svobode izražanj. Ne gre samo za izbiro vere, ampak tudi za pravico izpolnjevati to, kar verjameš. Tretji vidik pa je svoboda izvrševanja vere. Gre za posebno dimenzijo, saj imaš pravico ravnati v skladu z verskim prepričanjem in na primer obiskovati verske obrede.“ In vsi ti trije vidiki, v kolikor so skladni z demokratičnimi standardi, so utemeljeni v avtonomiji človeka. „Poseben vidik drugega vidika je tudi to, da ne sme biti izpoved vere razlog za odtegnitev kakršnekoli pravice,“ še opozarja Jaklič.
Prisluhnite oddaji.
