Svetovalnica: Zdravo sončenje ne obstaja

Hrana in okolje | 21.06.2017, 12:30 Rok Mihevc

Poletje je uradno tu, z njim pa dopusti, poležavanje na plaži in posledično tudi sončenje. Prav o moči sončnih žarkov in o posledicah, ki jih lahko pošteno občutimo na svojem zdravju, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Z nami je bil specialist dermatolog dr. Borut Žgavec.

Ali zdravo sončenje obstaja?

»Ne, ne obstaja,« je bil konkreten in kratek Žgavec. »Veliko ljudi zaradi želje po rjavi barvi dolgo časa leži na soncu. A sonce seva različne vrste svetlobe. Infrardeča je tista, ki nam godi, saj nam daje občutek toplote. Je pa tudi UV svetloba, ki je bolj agresivna, ta pa poškoduje naše celice.« Če so poškodbe močne in hitre, celice odmrejo in posledično dobimo vnetje, vidimo pa ga kot mehurje oz. sončne opekline. Bolj kot to, opozarja Žgavec, so nevarni učinki seštevanja izpostavljanja sončnim žarkom skozi vse življenje.

Kljub vsemu, naš strokovnjak poudarja, da naše telo svetlobo potrebuje. »Ne živite »vampirsko« življenje. Ljudje smo bitja svetlobe, saj nam ta daje energijo in izboljša razpoloženje.« Dejal je, da naša koža določene količino sončnih žarkov prenese, a to dobimo že z vsakodnevno aktivnostjo na prostem. »Ne smemo pa se namenoma izpostavljati.«

Največja težava so obraz in hrbtišča rok, ki so sončnim žarkom izpostavljena vse življenje. »Tu se učinki začnejo seštevati. Prvi znaki poškodb so rjave pege, ki jih napačno poimenujemo »starostne pege«. A to ni nič povezano s starostjo, ampak je znak, da je koža kronično poškodovana.« Vitamina D poleti dobimo dovolj že, če smo vsak dan 10-15 minut normalno aktivni zunaj. Ne moremo pa s sončenjem dobiti rezerve za čez zimo, pojasnjuje dr. Borut Žgavec. »V zimskem času koncentracija vitamina D pade, zato svetujemo nadomestke s hrano (ribe), na trgu pa se dobi tudi vitaminske kapsule in kapljice.«

So sončne kreme škodljive?

Ko se pogovarjamo o zaščiti pred soncem, vsi pomislimo na zaščitno kremo, a ta je po Žgavčevih besedah zadnji izhod v sili, če nam drugega ne preostane.»Vedno poudarjam, da je naša glavna zaščita naše obnašanje. Po domače, da ne gremo na sonce.« Pri tem svetuje, da se zadržujemo v senci, si izberemo primeren čas dela, torej zjutraj ali zvečer. Pomembna so tudi oblačila, ki morajo biti temna in gosto tkana, da žarki ne prodrejo skozi in seveda pokrivala, očala... Področja, ki jih ne moremo zaščiti pa zaščitimo s kremo, predvsem obraz, roke, vrat, plešo in tudi uhlje, ki jih radi pozabimo.

Ali so torej sončne kreme škodljive ali ne, je težko reči. Obstajajo različne kreme, ki imajo različne substance, poznamo pa kemične in mineralne filtre. »Bistvo krem iz mineralnih filtrov je, da odbijajo sončne žarke in ti ne prehajajo v kožo. Filtri ostanejo na površini kože, a belkasto obarvajo kožo, ki pa je mnogi ne marajo. Kreme so zelo učinkovite, a imajo to slabost, da se odstranjuje z znojem in vodo.« Dr. Žgavec je še opozoril, da so škodljivi tudi solariji, ki so v mnogih državah že prepovedani.

Ostalim vprašanjem prisluhnite v posnetku Svetovalnice: kdaj smo v življenju bolj izpostavljeni sončnim žarkom (7.45), kako je z melanonom pri otrocih (9.45), nasvet pri izbiri sončnih krem (23.00), zakaj je koža ob uporabi bioloških zdravil pri sončenju bolj ogrožena (26.15) ter ali so črnci manj dovzetni za kožnega raka kot belci (30.00).