Kriza v Perzijskem zalivu bo še trajala, a bo prišlo do rešitve
Svet
Razmere na Bližnjem vzhodu se ne umirjajo. Za dodatno zaostrovanje napetosti je poskrbela kriza v Perzijskem zalivu, ko se je več arabskih držav odločilo za prekinitev diplomatskih odnosov ter gospodarskih in prometnih vezi s Katarjem. Štiri od njih končanje blokade pogojujejo z zahtevami, med katerimi so zaprtje televizije Al Džazira, zmanjšanje vezi z Iranom, zaprtje turške vojaške baze in konec podpore teroristom. Desetdnevni rok za izvršitev 13 točk s seznama teče, Katar je že sporočil, da zahteve zavrača.
"Na koncu bo prišlo do rešitve," je prepričan geopolitični analitik dr. Laris Gaiser. "Prve zahteve, ki so jih katarski vladi poslali zavezniki, gotovo še ne morejo biti sprejete, zato se bodo takšne razmere še nekaj časa vlekle," je dodal. Po njegovem bodo po preteku desetdnevnega roka, ki so ga Saudova Arabija, Združeni arabski emirati, Bahrajn in Egipt postavili Katarju za izpolnitev zahtev, začela teči tiha diplomatska pogajanja. "Predstavljati si moramo, da se v Perzijskem zalivu v zadnjih letih oblikuje sodelovanje v ekonomiji in gospodarstvu, kot neke vrste Evropska unija. Katar je le majhna državica z nekaj sto tisoči prebivalcev. Govori se o skupnem ekonomskem prostoru, skupnem gospodarstvu, celo o skupni valuti. Če je Saudova Arabija vodilna v tem prostoru, ima veliko možnosti, da Katar prepriča, naj premisli, na kateri strani želi biti," je pojasnil dr. Gaiser.
