Filipinski kardinal: Ključnega pomena je razreševanje družbenih krivic
Svet
Na otoku Mindanao na jugu Filipinov vre že skoraj mesec dni. V spopadih med islamističnimi borci in vojsko je v tem času umrlo več kot sto ljudi, mesto Marawi, kjer je najhuje, je razdejano. Medtem ko je predsednik Rodrigo Duterte v kontroverzni izjavi opozoril na možnost izbruha državljanske vojne med kristjani in muslimani, je krajevna Katoliška Cerkev h krizi pristopila bolj realistično. Kardinal Orlando Quevedo je prepričan, da se je treba soočiti z družbenimi nepravičnostmi, ki so spodbudile ekstremizem.
Duterte se boji, da se bo val nasilja, ki so ga sprožili islamistični borci, razširil, da se bodo začeli oboroževati tudi kristjani ter da bo prišlo do državljanske vojne, v kateri se bo morala vojska spopasti z eno in drugo stranjo. Analitiki to odločno zavračajo, ocenjujejo, da takšni strahovi niso utemeljeni. Kot poroča agencija AsiaNews, opozarjajo tudi, da kontroverzne izjave Duterteja niso nič novega ter da jih njegovi predstavniki za medije pogosto dodatno pojasnjujejo in popravljajo. Strokovnjaki prav tako menijo, da želi Duterte s svojimi zadnjimi trditvami upravičiti razglasitev vojnega stanja na otoku Mindanao, ki je v ospredju razprav med politiki in državljani v zadnjem mesecu dni, ter da njegove besede ne odražajo dejanskih razmer.
Res je, da so se kristjani tam v preteklosti že oboroževali, da bi se obranili pred krvavimi dejanji islamističnih borcev, a te skupine niso več aktivne. Večina muslimanov se je namreč zavezala k mirovnim pogovorom z vlado in se je pripravljena boriti proti džihadistom skupine Maute, ki je zavzela mesto Marawi. Tamkajšnja Katoliška Cerkev si že od začetka obleganja prizadeva lajšati trpljenje prebivalcev, njena pomoč razseljenim se je dotaknila muslimanov, odprle so se nove možnosti za dialog. "Ob tragični resničnosti terorizma je medverski dialog postal še bolj nujen," je poudaril kardinal Quevedo. Muslimanski verski voditelji so tako tudi obsodili skrunitev katedrale v mestu Marawi ter pozvali k izpustitvi duhovnika in še nekaterih kristjanov, ki jih džihadisti skupine Maute v ujetništvu zadržujejo že približno mesec dni.
Islamistični borci so pred dnevi na otoku Mindanao vdrli tudi v eno od osnovnih šol, kjer so prav tako zajeli talce in jih želeli uporabiti kot živi ščit, a so jih pozneje izpustili. "V boju proti terorizmu je ključnega pomena razreševanje družbenih krivic, ne vojaška intervencija," je prepričan kardinal Quevedo. Kot je dodal, se mora vlada ustrezno spopasti z gospodarskimi in političnimi koreninami terorizma.
