Ferfila: Spor med Katarjem in ostalimi zalivskimi državami se bo hitro umiril
Svet
V Katarju že občutijo posledice odločitve več arabskih držav, ki so z njim prekinile diplomatske odnose ter vse gospodarske in prometne vezi. Med drugim je popolnoma prazno letališče v Dohi. Ker je Katar močno odvisen od uvoza iz soseščine, so se tamkajšnji prebivalci v strahu pred tem, da bi zmanjkalo hrane in nekaterih surovin, množično odpravili v trgovine in začeli kopičiti zaloge. Ponekod so pri blagajnah oblikovali dolge vrste. Profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Bogomil Ferfila je prepričan, da se bo spor hitro umiril.
Najprej spoznajmo Katar. Obmorski emirat na Bližnjem vzhodu na jugu meji na Saudovo Arabijo, na zahodu na Bahrajnski zaliv ter na severu in vzhodu na Perzijski zaliv. "Gre za majhno državo, velika je polovico Slovenije," je povedal Ferfila. Večino njenih dohodkov predstavljata nafta in zemeljski plin, a prav po njuni zaslugi velja za najbogatejšo na svetu. "Njen dohodek na prebivalca je približno 140.000 dolarjev. Luksemburg je naslednja država, a kar zaostaja za njo," je pojasnil Ferfila. Ob tem je opozoril, da je od 2,7 milijona ljudi, ki živijo v Katarju, kar 80 odstotkov prišlekov. "Zakaj? Domačinom, ki so neskončno bogati, se ne ljubi delati. Vsa dela tako opravljajo tujci, prihajajo iz revnih držav soseščine, na primer iz Indije, Bangladeša in Pakistana." Kot je dodal Ferfila, jim je Katar postavil zelo jasna pravila, med drugim lahko ostanejo le od štiri do pet let, nato jih vržejo iz države. Povedati velja, da zadnjih 150 let tamkajšnjo politiko vodi družina Al Tani. Katar je znan tudi po skrajni obliki islama, ki se imenuje vahabizem. Ni nepomembno, da je središče televizijske postaje Al Džazira, tam se nahaja tudi največja ameriška vojaška baza na Bližnjem vzhodu, ki gosti 11.000 ameriških vojakov.
Ker je Katar najbogatejša država na svetu, po besedah Ferfile denar troši na različnih koncih. "Razmetava ga na vse stvari. Kupuje vse mogoče nepremičnine po vsem svetu, je eden največjih vlagateljev v Veliki Britaniji, velik del denarja porabi za financiranje raznih verskih gibanj, med drugim je šel tudi za gradnjo mošeje v Sloveniji." Problematično je, tako Ferfila, vpletanje Katarja v spopade na Bližnjem vzhodu. "Financira namreč številna ekstremistična sunitska gibanja, zelo verjetne so povezave z Islamsko državo in Al Kaido, ZDA stopa v nos to, da je v veliki meri v dobrih odnosih z Iranom in da financira palestinski Hamas."
Ferfila trenutno zaostritev razmer na območju Perzijskega zaliva delno pripisuje nedavnemu obisku predsednika ZDA Donalda Trumpa v Saudovi Arabiji. "Postavil jo je v vlogo nekakšnega gospodarja na Bližnjem vzhodu." Saudova Arabija je, tako Ferfila, Katarju zdaj pokazala, kje je njegovo mesto, želi ga disciplinirati. "Rekel bi, da je prekinitev diplomatskih odnosov ter gospodarskih in prometnih vezi le opozorilna gesta." Ferfila je spomnil, da je do podobnega spora prišlo že pred leti. "Saudova Arabija in ZDA ter sunitske države so opozorile Katar, naj svoje akcije - tako na medijskem področju z Al Džaziro kot tudi v zunanji politiki - uskladi s svojo dejansko velikostjo, saj kot miniaturna država ne more igrati vloge regionalne sile, ki so jo skuša zagotoviti garnitura pod novim šejkom."
Katar se je po prekinitvi diplomatskih odnosov ter gospodarskih in prometnih vezi z več arabskimi državami čez noč znašel v paničnih razmerah. Posredovanje je že ponudil Kuvajt. "Mislim, da bo v kratkem prišlo do deblokade in da večjih posledic ne bo," je dodal Ferfila.
