Pregled domačih dogodkov od 9. junija do 16. junija 2017

Slovenija | 17.06.2017, 09:00 Andrej Šinko

Dogajanje v preteklih dneh je zaznamovalo obhajanje praznikov Svete Trojice ter Svetega Rešnjega Telesa in Krvi, pa tudi slovesnost ob Dnevu krivde, odpuščanja in sprave. Znano je postalo tudi to, da bodo slovenski škofje med 26. februarjem in 3. marcem prihodnje leto opravili obisk ad limina v Vatikanu. V politiki pa odmeva predvsem razkrivanje novih podrobnosti v povezavi z domnevniMatej Kravosm pranjem denarja v NLB in dogajanje na ljubljanski Pediatrični kliniki.

POLITIKA IN GOSPODARSTVO

Specializirano državno tožilstvo v zvezi s sumom pretakanja milijonov dolarjev, ki naj bi se iz Irana prek Nove Ljubljanske banke v letih 2009 in 2010 stekali na račune v tujino, vodi predkazenski postopek. Predsednik parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb Branko Grims je že v začetku meseca razkril, da naj bi bila prek NLB-ja oprana milijarda dolarjev, da so tuje banke opozarjale na spornost teh nakazil in da bi morala NLB v teh poslih obračunati provizijo med 50 in 300 milijonov dolarjev.

Večino informacij v zvezi s tem je pridobila parlamentarna preiskovalna komisija za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu, ki jo vodi Anže Logar. Slednjega sicer preseneča, da je zadeva prišla v javnost šele po osmih letih. »Žal ugotavljamo, da tako kot nekateri drugi podsistemi v naši državi, je očitno tudi sistem regulative bančnega poslovanja popolnoma odpovedal, kakor tudi regulative preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma,« je pojasnil Logar.

Da se je na Novi Ljubljanski banki že dalj časa vedelo, kaj se dogaja, potrjuje pričanje nekdanjega prvega moža Boža Jašoviča pred Logarjevo komisijo. Obstoj sumljivih transakcij je potrdil, a dejal, da je zanje izvedel šele konec leta 2010, ko so na nenavadna nakazila opozorile pristojne službe. Glavno vprašanje pa je, zakaj pristojni, če so vedeli za te transakcije, niso do konca izpeljali vseh postopkov.

V teh dneh je SMC sicer zahtevala ustanovitev nove preiskovalne komisije državnega zbora, ki naj bi ugotavljala politično odgovornost in vpletenost politike v domnevno pranje denarja in financiranje terorizma prek NLB-ja v letih od 2008 do 2011.

Pretekle dni pa je zaznamovalo tudi dogajanje na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Vodstvo naše največje bolnišnice je še enkrat predlagalo razrešitev strokovnega direktorja Pediatrične klinike Rajka Kende, saj ni bilo zadovoljno z njegovimi pojasnili v zvezi s sistemskimi neskladji na Pediatrični kliniki.

Problematični naj bi bili predvsem odnosi med zaposlenimi, mediji pa so med tem poročali tudi o smrti 14-letnega fanta septembra lani, ki ga je zdravil kardiolog Uroš Mazić in naj bi postavil napačno diagnozo. V javnosti pa so se sočasno pojavile še informacije o tem, da naj bi bilo napačno postavljenih čez dvajset diagnoz.

Na dogajanje se je odzvala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je k odstopu pozvala generalnega direktorja ljubljanskega kliničnega centra Andraža Kopača in strokovno direktorico Marijo Pfeifer. Odstop sta zavrnila, ob tem pa poudarila, da sta v zadnjem letu na otroški kardiokirurgiji naredila veliko več kot prejšnja vodstva.

Predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek-Travnik je menila, da bi bile razmere na kliniki danes urejene, če bi uresničili priporočila izpred dveh let. Na zdravniški zbornici so sicer v zadnjega pol leta prejeli več prijav glede zdravljenja na pediatrični kliniki. Na ministrstvu za zdravje pa iščejo rešitve, kako bi v prihodnje optimalno poskrbeli za otroke, ki na pediatrični kliniki potrebujejo kardiološko obravnavo. Kot eno od možnosti se omenja tudi ukinitev programa otroške srčne kirurgije.

Pobudniki referenduma o zakonu o drugem tiru tudi po sklepu vlade, da se bo med Koprom in Divačo gradila dvotirna proga, niso odstopili od zbiranja podpisov. Civilna iniciativa ima čas za zbiranje podpisov do 22. junija, pridobiti pa jih mora najmanj 40.000. Predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo in pobudnik referenduma Vili Kovačič o tem, zakaj je referendum potreben pravi: »Celoten problem tega drugega tira je vprašanje trase. Na mizo so štiri trase, vkljiučno z vladno, ki ima absolutno prednost. O ostalih pa vlada ne dopusti diskusije. To je glavni problem.«

Potem ko je ogenj uničil skladišče podjetja Eko Plastkom v Ljutomeru, v katerem so bile odpadne sveče, plastika in parafin, so pristojne službe ocenile, da požar ni povzročil večje okoljske škode. Prebivalcem so vseeno svetovali, naj se zadržujejo v zaprtih prostorih. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je na podlagi analize zbranih vzorcev ocenil, da v požaru ni prišlo do katastrofalnih obremenitev vode, zraka, tal in kmetijskih pridelkov.

Nacionalni inštitut za javno zdravje, uprava za varno hrano in Agencija za okolje pa so po majskem požaru v Kemisu, kjer so skladiščili nevarne snovi, pripravili nova poročila o rezultatih analiz vzorcev odvzetih v zadnjih dneh. Med drugim so ugotovili previsoke koncentracije nekaterih onesnaževal v tleh, vzorci zelenjave, mleka, cvetnega prahu in zelišč pa so bili pod mejnimi vrednostmi ali skladni s predpisi. V tem tednu pa so se začeli tudi usmerjeni zdravniški pregledi gasilcev, ki so sodelovali pri gašenju požara.

CERKEV

Konec preteklega tedna smo obhajali praznik Svete Trojice. Posebej slovesno je bilo v župniji Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Med dopoldansko mašo je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore blagoslovil nove baročne zvonike. Nadškof je čestital tako župniji kot občini za njun praznik, obenem pa zaželel: »Naj to praznovanje potrdi vašo zvestobo vsemogočnemu Bogu, vašo zvestobo veri vaših prednikov in vašo odločenost, da boste v tem času in v svojem kraju živeli iz tistih vrednot, ki edino prinašajo človeku prihodnost in so globoko zasidrane v človeškem srcu.« Za to bo po besedah nadškofa Zoreta treba kdaj pa kdaj plavati tudi proti toku in biti živa riba, saj kot pravi papež Frančišek, je samo takšna riba sposobna plavati v smer proti življenju.

Pretekli četrtek pa smo obhajali zapovedani praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi. Na ta dan se posebej spominjamo Jezusove navzočnosti v zakramentu evharistije, ki je središče krščanske vere. Na praznik so ponekod v navadi tako imenovane telovske procesije, s čimer verniki tudi navzven pokažemo svojo vero. V nekaterih slovenskih župnijah jih pripravljajo to nedeljo, tako bo tudi v Celju, kjer bo ob 19. uri v tamkajšnji stolni cerkvi mašo daroval celjski škof Stanislav Lipovšek.

Slovenski škofje bodo med 26. februarjem in 3. marcem prihodnje leto opravili obisk ad limina v Vatikanu. Škofje so dolžni vsakih pet let oziroma kakor je določeno s strani Svetega sedeža obiskati grobove apostolov Petra in Pavla ter papežu podati poročilo o stanju škofije, ki jim je zaupana.

Predsednik slovenske škofovske konference nadškof Stanislav Zore je pojasnil, da morajo škofje za poročilo izpolniti vprašalnik, ki je vezan na določene teme, ki jih določi Sveti sedež, da lahko primerjajo podatke Cerkva. Naši škofje bodo tako med drugim poročali o stanju vere v državi, o ekonomskem stanju škofij, o katehezi in katoliški vzgoji, o stanju duhovniških in redovniških poklicev, o področju ekumenizma ter o evangelizaciji.

Na Brezjah pa so v preteklih dneh praznovali 70-letnico, ko se je milostna podoba Marije Pomagaj po vojni vrnila na Brezje. Sveto mašo je v tamkajšnji baziliki daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je v pridigi pozval vernike, naj se Marija vrne v naše domove in naša srca. »Lepe so Brezje, čudovito je priti na Brezje, ampak Marija ne želi biti samo na Brezjah, Marija želi biti doma v srcu svojih otrok. V srcu tistih, ki jo častijo, biti doma, ne biti samo priprošnica, ko doživljamo stisko, ampak biti doma, biti doma v kristjanovem srcu,« je še dejal.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v preteklih dneh obiskal tudi Beograd, kjer je daroval sveto mašo v Plečnikovi cerkvi sv. Antona Padovanskega. V pridigi je med drugim dejal, da je lahko svetišče še tako lepo in je v njem zbrana vsa duhovna in umetniška moč njegovega snovalca in vseh tistih, ki so sodelovali pri uresničitvi umetnikovih zamisli, vendar pa mu resnično lepoto in življenje dajo samo verniki, ki se v njem zbirajo k češčenju Boga, k prejemanju zakramentov in k utrjevanju svoje krščanske in narodne pripadnosti.

Svetišče brez ljudstva, ki moli, poje, slavi, časti in poveličuje Boga, je zgolj zgodovinski, arhitekturni, umetnostni spomenik. Še eden med tolikimi drugimi, ki jih lahko občudujemo in se s hvaležnostjo spominjamo njegovih avtorjev, ni pa živ.

V preteklih dneh smo pred dnevom državnosti začeli že sedmo molitveno devetdnevnico, ki jo pripravlja Iniciativna skupina za molitev in post za domovino. V noči iz 22. na 23. junij bo potekala že tradicionalna 24 urna neprekinjena molitev, ki se bo sklenila s sveto mašo, ki jo bo v ljubljanski stolnici daroval nadškof Stanislav Zore.

DRUŽBA IN KULTURA

Ob Dnevu krivde, odpuščanja in sprave, ki ga je ob nastanku Slovenije predlagalo Društvo Združeni ob lipi sprave, so se na spominski slovesnosti na ljubljanskih Žalah spomnili vseh žrtev revolucije in vojne. Predsednik društva Janez Juhant je v nagovoru opozoril, da pristojni organi še niso storili vseh korakov za rehabilitiranje žrtev. Ob tem je dodal, da bi morala imeti država kritičen odnos do nosilcev in izvajalcev revolucije ter razlikovati med odporniškim in komunističnim delovanjem.

»V svoj pravni red naj skladno s priporočili Sveta Evrope in Evropskega parlamenta vnese obsodbo totalitarnega sistema, utemeljenega na revolucionarnem pravu, ki izključuje del naroda zaradi ideološko-političnih, verskih in premoženjskih razlogov,« je povedal in dodal, da bo Slovenija s tem izpolnila dolg do pravičnosti, enakopravnosti in drugih demokratičnih načel. Prav tako bi morala država pomagati svojcem žrtev ustvariti pogoje, da po svoji volji in dostojno pokopljejo svoje sorodnike, za ostale pa zagotoviti skupen pokop v Ljubljani, na Teharjah in drugih mestih, je povedal Juhant.

Predsednik republike Borut Pahor pa je poudaril, da se mnoge stvari, med njimi tudi sprava, premikajo manj pogumno in odločno kot bi si želel. V smeri sprave in poprave krivic pa se po njegovih besedah Slovenci pomikamo ravno toliko, kolikor si sami želimo in zmoremo.

V dneh, ko se spominjamo številnih, ki so svoje življenje darovali za vero in domovino, smo dobili tudi nov film o ljubljanskem škofu dr. Antonu Vovku z naslovom Goreči škof. Premierno je bil predvajan v tem tednu v Antonovem domu na Viču v Ljubljani.

Pod scenarij se je podpisal Rok Andres, izvršni producent in režiser pa je David Sipoš. Škofa Vovka najbolj poznamo po tem, da je bil zaradi svoje neomajne vere 20. januarja 1952 v Novem mestu zažgan. Hudo poškodovan je sicer preživel, posledice pa je čutil do konca življenja.

Združenje novinarjev in publicistov je na svojem rednem občnem zboru volilo vodstvo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Tino Mamić, za podpredsednika pa Matevž Tomšič. Kot je povedal Mamič se bo v drugem mandatu še naprej zavzemal za demokratične vrednote in svobodo medijev, ki je v naši državi okrnjena. Mamić je dodal, da je sprega med mediji in levičarsko politiko ter kršenje novinarskega kodeksa vzrok za padec zaupanja javnosti v medije. Posledice pa so vidne tudi v padanju naklad, odpuščanjih novinarjev in povečevanju števila prekarnih novinarjev.

Prvi katoliški portal za samske v Sloveniji, KatStik, ki je svoja virtualna vrata odprl prav na praznik sv. Antona Padovanskega, je praznoval drugo obletnico. V tem obdobju se je poročilo že pet parov, ki so se spoznali na portalu, do konca leta pa se obetajo še vsaj 3 poroke. Več kot 90 članov je sporočilo, da so našli svojo ljubezen, na spletno stran pa se je vpisalo skupno več kot 3.000 uporabnikov.

Portal KatStik svoje delo širi tudi izven interneta. Do sedaj je dvakrat izpeljal srečanje v živo na katerega se je odzvalo približno 60 samskih. Med lanskimi jesenskimi počitnicami pa je kar cel avtobus popeljal na dvodnevno romanje v Padovo.

ŠPORT

V Sloveniji v teh dneh poteka 24. kolesarska dirka po Sloveniji. Na njej se poleg odličnih Slovencev merijo tudi najboljši svetovni kolesarji, med njimi tudi nekdanji svetovni prvak Britanec Mark Cavendish. Dirka ima štiri etape, prva se je začela v Kopru in končala v Kočevju, druga je potekala po ljubljanski kotlini, zadnja nedeljska pa se razteza od Rogaške Slatine do Novega mesta.

V preteklih dneh pa se je zaključil že 36. kolesarski maraton Franja. Na njem je sodelovalo 2750 kolesarjev, 1320 na daljši in 1430 na krajši razdalji. Zmagovalec najdaljše razdalje je bil Matej Kravos, mali maraton je dobil Matic Plaznik. Na daljši razdalji med ženskami je bila najmočnejša Laura Šimenc, na krajši progi pa Danijela Svetik.

Slovenska nogometna reprezentanca je pretekli konec tedna v 6. krogu kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2018 v Stožicah premagala Malto z 2:0. Za našo reprezentanco sta zadela Josip Iličić in Milivoje Novaković. Slovenijo naslednji preizkušnji v teh kvalifikacijah čakata v začetku septembra, ko bo gostovala na Slovaškem in gostila Litvo. Na tekmi z Malto je sicer kariero zaključil Milivoje Novaković.

Slovenski alpinist in alpski smučar z oznako najbolj ekstremen Davo Karničar se je v tem tednu z ljubljanskega letališča odpravil proti Pakistanu, kjer se bo predvidoma julija podal na vrh himalajskega osemtisočaka K2, z vrha katerega namerava kot prvi Zemljan sestopiti s smučmi.