Arbitraža: Sloveniji večina Piranskega zaliva in stik z odprtim morjem
Politika | 29.06.2017, 16:08 Petra Stopar
Slovenija je bila priča sklepnemu dejanju arbitraže, s pomočjo katere je po več kot 7 letih od podpisa arbitražnega sporazuma prejela sodbo o poteku meje na spornih kopenskih in morskih območjih s Hrvaško. Med pomembnejšimi in za Slovenijo ugodnimi odločitvami je, da naši državi pripada velika večina Piranskega zaliva in da ima stik z odprtim morjem. Trdinov vrh in Joško Joras sta na Hrvaškem. Uradni Zagreb sodbe ni prevzel in je ne namerava upoštevati.
Predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillame je v Palači miru v Haagu najprej pojasnil, da se bo omejil le na ključne dele razsodbe, saj je dokument dolg kar 380 strani.
Začel je z območjem Mure, kjer je tribunal po njegovih besedah odločil, da mednarodna meja sledi usklajenim katastrskim mejam in da meja na območju Mirišča teče po jugovzhodu naselja, torej je to slovensko. Na slovenski strani je del vasi Brezovec. Kar zadeva meje na področju Novakovca, Podturna in Pinc, tribunal določa, da sledi katastrski meji, kot je bila pravno spremenjena leta 1956 in 1957. Pri Murskem središču in Peklenici meja poteka po sredini reke Mure, kot pravi zapisnik iz leta 1956 o določitvi katastrskih mej.
Na območju Slovenskih goric tribunal meni, da meja v Razkrižju sledi usklajenim katastrskim mejam in da v tem pogledu sprememba katastrske meje, kot je bila načrtovana leta 1946, ni bila nikoli izpeljana. Meja na območju Posavja in Obrežja sledi mejam katastrskih občin. Tudi z vidika določenih spornih območij ob reki Dravi tribunal odloča, da meja teče tako, kot piše v slovenskem katastru. Na področju Gorjancev meja poteka v skladu s slovenskim katastrom, pri čemer je tribunal odločil, da je Trdinov vrh del hrvaškega ozemlja.
Vas Drage v Beli krajini je na slovenski strani, prav tako so slovenske Tomšičeve parcele v Istri. Kar zadeva spodnji tok reke Dragonje, se meja zaključi na sredini ustja rečne struge oz. na sredini kanala Sv. Odorika, kar pomeni, da Joško Joras ostaja na Hrvaškem. Sodišče je Sloveniji dodelilo veliko večino – dve tretjini – Piranskega zaliva in odločilo, da se meja zariše po sredinski črti.
Prav tako je sodišče izpolnilo nalogo, ki mu jo je Slovenija zadala v arbitražne sporazumu, ter določilo stik z odprtim morjem. To območje je široko 2,5 navtične milje od osimske meje, v njem pa imajo ladje in letala enake pravice kot na odprtem morju, pravi Guillaume.
Med branjem odločitve sodišča v Palači miru je bila prisotna slovenska delegacija na čelu z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem, uresničile pa so se napovedi Hrvaške, da dokumentov sodišča ne bo prevzela, saj je to v skladu z njeno odločitvijo, ki pravi, da je arbitražni sporazum po aferi s prisluhi leta 2015 nepovratno kontaminiran in zanjo ne velja več. Tako je tudi premier Andrej Plenković danes še enkrat ponovil, da za Hrvaško odločitev Haaga ne bo zavezujoča.
Predstavniki vlade se bodo sicer danes odpravili k prebivalcem ob meji. V vladi zagotavljajo, da bodo poskrbeli za to, da bodo ljudje, ki bodo morebiti ostali na drugi strani meje, ohranili vse pravice, če bodo to želeli.
Na Radiu Ognjišče bomo sodbo arbitražnega sodišča v naslednjih urah oziroma dneh še spremljali in v zvezi z njo skušali pridobiti komentarje pravnih strokovnjakov ali drugih akterjev, ki so bili aktivno vključeni v prizadevanja za upoštevanje slovenskih argumentov pri določanju meje.
