Najsvetejše v radijski kapeli
Obhajamo praznik sv. Rešnjega telesa in krvi
Slovenija Marjana Debevec
Obhajamo zapovedani praznik Svetega rešnjega Telesa in Krvi. Na ta dan se posebej spominjamo Jezusove navzočnosti v zakramentu evharistije, ki je središče krščanske vere. Na praznik so ponekod v navadi različne oblike t.i. telovskih procesij, s čimer verniki tudi navzven pokažejo svojo vero.
Jezus je pri zadnji večerji z učenci, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri, postavil zakrament evharistije, njegovo obhajanje pa je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Verniki namreč verujemo, da v sveti hostiji prejmemo samega Kristusa.
»Morda je prav praznik Svetega rešnjega Telesa, ki ga je Cerkev uvedla pred 750 leti, res praznik vere, slavje vere. Kakšne pesmi imamo! Potem procesija: Kako lepo je, da otroci sipljejo cvetje pred oltarčke, kjer bo blagoslov z Najsvetejšim. Naj bo ta praznik doživeto slavje vere in povabilo, da bi vsako sveto daritev obhajali čim bolj goreče«, je za naš radio dejal prof. dr. Anton Štrukelj.
Nekatere župnije bodo imele telovske procesije na današnji praznik, nekatere pa v nedeljo, ko bomo obhajali zunanjo slovesnost današnjega praznika. Celjski škof Stanislav Lipovšek bo tako v nedeljo, ob 19. uri v stolnici daroval slovesno sveto mašo, sledila pa bo »Celjska telovska procesija« iz stolnice do Marijine cerkve na Prešernovi ulici, kjer bo evharistična pobožnost in slovesni blagoslov z Najsvetejšim.
Svojo udeležbo so najavili tudi udeleženci I. Medškofijskega turnirja v malem nogometu, ki bo ob 15 uri na stadionu Olimp v Celju.
Tudi papež Frančišek bo telovsko procesijo vodil v nedeljo zvečer. Rimska telovska procesija se tradicionalno začne po večerni sveti maši v lateranski baziliki, vodi vzdolž ulice Via Merulana in se zaključi pri baziliki Marije Velike, ki je od Laterana oddaljena malce manj kot dva kilometra.
Vidiki zakramenta evharistije
Za zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in različna imena. Jezus je pri zadnji večerji z učenci, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri, postavil zakrament evharistije, njegovo obhajanje pa je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki maši, posebej tedaj, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom. Kristjani verujemo, da kruh po prebistvenju (transsubstanciaciji) postane Jezusovo telo, vino pa Jezusova kri.
Posvečene hostije se hranijo v ciborijih, eno hostijo pa v običajno umetniško izdelani monštranci.
Namen hranjenja posvečenih hostij je dejstvo Jezusove trajne navzočnosti v zakramentalni obliki kot tudi možnost za češčenje. Duhovniki monštranco izpostavljajo v češčenje za posebne priložnosti, ob veliki noči in prazniku sv. Rešnjega telesa in krvi pa so v navadi tudi procesije, ki potekajo po cerkvah in/ali v bližnji okolici. Za praznik sv. Rešnjega telesa in krvi je marsikje v navadi postavljanje začasnih kapelic ali oltarjev, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco poleg bogoslužnih sodelavcev spremljajo verniki in s tem izrazijo zunanjo versko pripadnost.
Zakrament evharistije skupaj s krstom in birmo sodi med zakramente uvajanja v krščanstvo. Otroci, ki so redno vključeni v proces kateheze, ki poteka v župnijah, v Cerkvi na Slovenskem k prvemu obhajilu pristopijo na koncu tretjega razreda.
