Dr. Borut Vrščaj: Verjemite stroki!
Hrana in okolje Rok Mihevc
Požar v Kemisu in onesnaženje, ki mu je botroval, sproža številna vprašanja. Predvsem okoliški prebivalci so zaskrbljeni za svoje zdravje in zdravje svojih otrok in se sprašujejo, kako lahko do take tragedije sploh pride. Aktualno problematiko glede onesnaženosti tal je v tokratni Svetovalnici predstavil doc. dr. Borut Vrščaj, predstojnik Oddelka za kmetijsko ekologijo in naravne vire na Kmetijskem inštitutu.
Pred dvema dnevoma je bilo javnosti predstavljeno nekaj rezultatov prvih analiz, ki kažejo, da naj bi do onesnaženja zemlje s težkimi kovinami ne prišlo, pokazalo pa se je tudi, da so na nekaterih področjih tla hudo onesnažena že od prej, kot posledica odlaganja odpadkov nekdanje Industrije usnja na Vrhniki.
Moramo pa tudi povedati, da so v teku analize vzorcev tal vzetih po nekaj dneh po požaru, predvsem pa vsi čakamo na analize vzorcev tal in kmetijskih rastlin, ki bodo razjasnili sliko, kako je s strupi, ki so lahko posledica gorenja plastike, predvsem dioksin.
Onesnaženost s težkimi kovinami je zelo pereč problem, saj, ko je zemlja enkrat onesnažena, težko kaj naredimo. »Zrak in voda se hitro zamenjata, pri tleh pa imamo popolnoma drugačno situacijo. Tla so imenitna past, strupene in druge snovi se v tleh ujamejo, se vežejo na drobne delce in od tam se vračajo v vodo, rastlino, živali, človeka...« Po njegovih besedah so stroški čiščenja tal izjemno veliki – od 100.000 do milijon evrov na hektar.
A tla na Vrhniki so onesnažena predvsem zaradi Industrije usnja Vrhnika, ki sicer ne deluje več. Strojenje usnja in uporaba kemikalij pri tem več desetletij je prineslo svoje. »Moramo pa tudi vedeti, da so se onesnaževanja dogajala skozi celotno človeško zgodovino, kovine, ki jih je človek največ prispeval pa so svinec, cink, kadmija, arzena.« Človek se s težkimi ves čas, realtivno kratek čas pa ve, kako so lahko strupene.«
Vrtne rastline iz zemlje vse različno potegnejo onesnaženja in jih vlagajo v svoje plodove. Nekatere so bolj, druge manj problematične, razlikujejo pa se po tem, koliko težke kovine potegnejo in kam jo razporedijo. »Če razporejajo v liste in te liste jemo, npr. solata je tak primer, potem dobimo praktično vse kovine, ki jih je solata potegnila v svoje liste.« Drugače pa je pri paradižniku, v plodu kovin ni, ali jih je zelo malo. »Tveganje za vnos težkih kovin v naše telo je različno glede na to katere plodove jemo.«
Velik sprejem: špinača, solata, endivija, artičoka, kreša, korenje, repa
Srednji sprejem: čebula, por, ohrovt, pesa krompir
Manjši sprejem: zelje, ohrovt, zelena, cvetača, jagodičje
Majhen sprejem: grah, sadno drevje, fižol, bučke, kumare, paradižnik
