Muzejsko društvo
Škofja Loka še vedno v objemu “svinčenih let”
Slovenija | 24.05.2017, 14:53 Tone Gorjup
Muzejsko društvo Škofja Loka praznuje letos 80-letnico delovanja. Pestra paleta dejavnosti in številni sadovi, ki jih je društvo v teh desetletjih podarilo ne le Škofjeločanom ampak širši javnosti, so spodbudili ugledne posameznike in ustanove k oblikovanju predloga, da Muzejsko društvo ob jubileju prejme Zlati grb občine Škofjla Loka. Z njihovo utemeljitvijo se je prejšnji teden seznanila občinska komisija za mandatna vprašanja, v razpravi pa je dobilo večinsko podporo mnenje svetníka, da podelitev Zlatega grba Muzejskemu društvu ni primerna, ker se društvo v zadnjih letih preveč ukvarja “s polpreteklo zgodovino”. Tako Zlati grb letos ne bo podeljen, saj je bilo predlagano le Muzejsko društvo.
V studio smo povabili predsednika Muzejskega društva Škofja Loka mag. Aleksandra Igličarja, ki nam je predstavil bogato zgodovino ustanove, publikacije, ki jih izdajajo ter dejavnosti, ki Škofjo Loko odpirajo širšemu slovenskemu in evropskemu prostoru. Spregovoril je o predlagateljih, ki se jim zdi primerno, da društvo dobi najvišje občinsko priznanje, pa tudi o neljubem zapletu, do katerega je prišlo na pristojni komisiji. Spregovoril je tudi o dogodkih in prireditvah, ki bi lahko sodili pod ukvarja “s polpreteklo zgodovino”.
V nadaljevanju si lahko preberete uradno sporočilo predsednika Muzejskega društva Aleksandra Igličarja in posnetek pogovora z Aleksandrom Igličarjem. Prepričajte se, da so“ideološki politični obračuni” v duhu svinčenih povojnih let možni tudi v letu 2017.
Muzejsko društvo Škofja Loka zaradi ideoloških razlogov ni prejelo Zlatega grba
Muzejsko društvo Škofja Loka (MD) v letu 2017 praznuje 80-letnico delovanja. Ustanovljeno je bilo 23. julija 1937 z osnovnim namenom ustanovitve muzeja v Škofji Loki, ki je bil ustanovljen 27. avgusta 1939. MD je imelo in ima v vsem času svojega delovanja pomembno mesto v loškem kulturnem in družbenem življenju. Leta 1954 so pričeli izhajati Loški razgledi, leta 2006 Pasijonski doneski, v zbirki Doneski je do sedaj izšlo 37 knjižnih del, v zbirki Vodniki pa enajst. Prirejamo pogovorne Blaznikove večere in druge priložnostne kulturne prireditve.
Pobudo so podprli častni občani: dr. Aleksandra Kornhauser Frazer, Ivan Oman in dr. France Štukl in državne ustanove: Narodna in univerzitetna knjižnica (Podpora NUK), Arhiv Slovenije (Podpora Arhiv Slovenije) in Arhiv Ljubljana (Podpora Arhiv Ljubljana).
V sredo, 17. maja 2017 je bila seja Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta Škofja Loka, na kateri so člani razpravljali in odločali o prejemnikih občinskih priznanj. Za prejemnika Zlatega grba je bil vložen le en (1) predlog in sicer za MD. V razpravi je eden od članov Komisije podal mnenje, da MD ni primerno za prejem Zlatega grba, ker se v zadnjih letih preveč ukvarja “s polpreteklo zgodovino”, kar po njegovem mnenju ni poslanstvo njegovega delovanja. Večina članov Komisije (sedem) je pri glasovanju podprlo njegovo stališče in glasovalo proti predlogu, da MD prejme Zlati grb. Štirje člani komisije (predstavniki SDS, SLS in NSi) pa so podprli predlog, da se MD podeli Zlati grb. Poimenska sestava Komisije ( Sestava Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja )
Ideološko-politična odločitev zanika dolgoletno delovanje in pomen MD, ki se odraža tudi v široki podpori pobudi za podelitev Zlatega grba .
Ideološko-politična odločitev je bila na nek način simbolično sprejeta na predvečer Mednarodnega dneva muzejev, ki je bil v Sloveniji posvečen temi Muzeji in spregledana preteklost: Nepovedano v muzejih. In ravno spregledana preteklost je v zadnjih letih eno od pomembnih področij delovanja MD (razstava ČLOVEK, GLEJ, Pasijonke, Škofjeloška deklaracija, posvet ob mednarodnem dnevu človekovih pravic Človekove pravice za vse čase, javna pobuda za razglasitev dneva spomina na žrtve vseh vojn Občine Škofja Loka), ki je del vsakoletnega programa dela, ki ga člani MD sprejmejo na zboru članov.
Odločitev Komisije je bila sprejeta po 27. letnih samostojne države Slovenije, ki naj bi bila demokratična, odprta za vse poglede in obzorja, predvsem pa odprta do drugačnih pogledov na drugo svetovno vojno in tragične dogodke po njej, ki so bili od leta 1945 do leta 1990 praktično zamolčani, prikriti, neobstoječi, kljub temu, da so zgodovinsko dejstvo.
Poslanstvo MD je, da odkriva zgodovinsko resnico, ne gleda na njihovo politično razlago. Delovanje MD sledi misli dr. Andreja Gosarja, ki jo je zapisal leta 1943:
Naša vnema za resnico in pravico
mora biti brezpogojna,
se ne sme ravnati po tem,
kaj nam je v prid ali kaj v škodo.
Biti mora popolnoma neodvisna
od kakršnih koli osebnih ali skupinskih,
na primer rodbinskih, stanovskih,
strankarskih in drugih takih
kolektivnih interesov in koristi.
Na 22. redni seji Občinskega sveta, ki je bila v četrtek, 18. maja 2017 občinski svetniki niso odločali o predlogu za podelitev Zlatega grba za leto 2017, ker po poslovniku o delu občinskega sveta, le-ta ne razpravlja o posamezni točki dnevnega reda, če le-ta ni bila sprejeta na pristojni Komisiji.
Zlati grb Občine Škofja Loka za leto 2017 torej ni bil podeljen.
Občinski svet je za častnega Občana imenoval violončelista Miloša Mlejnika, srebrni grb za leto 2017 sta prejela Mihael Potočnik, KS Bukovica Bukovščica, in fizioterapevtka Marija Bogataj, bronasti grb pa Rajko Krmelj za dolgoletno postavljanje jaslic pri Grebenarju, in Marinkina knjižnica, ki deluje v okviru Društva upokojencev Škofja Loka. Nagrajencem iskreno čestitamo!
predsednik društva mag. Aleksander Igličar
