Korak bližje do referenduma
Slovenija Tanja Dominko
Civilna iniciativa Davkoplačevalci se ne damo je v državni zbor s 4500 podpisi vložila pobudo za referendum o zakonu o drugem tiru. Predstavnik iniciative Vili Kovačič pravi, da je referendum priložnost Slovenije za nov začetek. Na vladni strani pa poudarjajo, da bodo s projektom nadaljevali, vendar priznavajo, da če iniciativa z referendumom uspe, bo njihovo delo precej oteženo.
Če bo pobuda zadostila kriterijem bo predsednik državnega zbora Milan Brglez moral razpisati 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za referendum. To bo za Kovačiča precej trši oreh, če mu uspe, pa bo vladni projekt praktično končan.
Člani civilne iniciative po Kovačičevih besedah med drugim zahtevajo, da se projekt financira s slovenskim denarjem in izvaja s slovenskim znanjem. »Ne potrebujemo nobenih Madžarov in nobene Evropske unije. Projekt je treba samo optimizirati tako, da bo zadoščal kriterijem stroke, okolja in ekonomike,« je poudaril.
Kovačič bi sredstva, ki bi jih sicer prispevale zaledne države in unija, sicer nadomestil »na račun zmanjšanja korupcijskih tveganj«. Poleg teh civilna iniciativa opozarja tudi na sporno izbiro trase. Celoten projekt je po Kovačičevih besedah sicer »predvolilni projekt stranke SMC«, zato nikakor ni primeren za nadaljnje izvajanje.
Proti je tudi Svet za civilni nadzor porjekta
Svet za civilni nadzor projekta je današnjo vložitev podpisov sicer podprl, a ob tem opozoril, da se referendumska pobuda glede reševanja konkretnega problema ne bi smela zlorabiti v politične namene ali »doseganje zasebnih materialnih interesov bodisi posameznih političnih strank bodisi gospodarskih interesnih skupin«.
V svetu menijo, da se vlada referendumu še vedno lahko izogne, »če bo ustrezno prilagodila samo izvedbo zakona in pri tem prisluhnila predlogom stroke, civilne družbe, nadzornih institucij in opozicije glede znižanja vrednosti naložbe, načina financiranja in nadzora nad projektom«. Od nje pričakujejo tudi nadaljnje pogovore »na najvišji ravni z vsemi deležniki«.
Bomo ostali brez evropskih sredstev?
Na infrastrukturnem ministrstvu in družbi 2TDK so sicer v zaključni fazi priprav za prijavo projekta izgradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper na t.i. blending razpis, ki se izteče 14. julija. Državni sekretar Jure Leben je konec prejšnjega tedna opozoril, da bi bila prijava v primeru vložene referendumske pobude nerelevantna in da ne bi dobili nepovratnih evropskih sredstev, ki jih za izvedbo projekta nujno potrebujemo.
Na to je v današnji izjavi opozoril tudi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki je pobudo za zbiranje podpisov sicer označil kot posledico ozkih interesov posameznikov, ki niso v korist države. Napovedal je, da bo vlada s projektom odločno nadaljevala, priznava pa, da bo delo v primeru neuspelega zakona o drugem tiru precej oteženo.
»Ne razumemo ozkih interesov pobudnikov referenduma, ki se celo imenujejo Za davkoplačevalce gre, saj je več kot očitno, da ti interesi niso v korist Slovenije in njenih državljanov,« je povedal Gašperšič. Ponovil je, da pobuda neposredno ogroža možnost črpanja evropskih sredstev, v nadaljevanju pa možnost pridobitve posojila Evropske investicijske banke in možnost sodelovanja zalednih držav.
Napovedal je, da si bo vlada še naprej prizadevala državljane prepričati o pomenu projekta. »Odločno in odgovorno« bo nadaljevala tudi z aktivnostmi glede vsebine projekta. »Naš cilj tako tudi še vedno ostaja, da z gradnjo projekta začnemo še letos,« je poudaril Gašperšič.
Kot je pojasnil, nadaljujejo tudi s sodelovanjem s svetom za civilni nadzor projekta. V sredo naj bi imeli naslednjega v vrsti sestankov, na katerih usklajujejo stališča. »Ključno pri tem je, da se s to civilno iniciativo dogovorimo o ustrezni oceni vrednosti tega projekta. To je tista glavna točka, o kateri se bomo še pogovarjali ter nato uskladili razhajanja med njihovo in našo oceno,« je pojasnil minister. Prav tako nadaljujejo dogovarjanje z Madžarsko, ki je po Gašperšičevih besedah še vedno zelo zainteresirana za sodelovanje.
Če jim zakona ne bi uspelo uveljaviti, se bo Slovenija na razpis za pridobitev evropskih sredstev po Gašperšičevih besedah prijavila kot država. »Ne bomo imeli jasno definiranega investitorja, ne bomo imeli možnosti vključevanja zalednih držav, ne bomo imeli možnosti napovedanih kapitalskih vložkov,« je dejal. Ocenjuje, da bi bila prijava v takem primeru precej manj verodostojna oziroma upravičljiva, zato takšen način zmanjšuje možnosti pridobitve sredstev.
