JRS, logo
JRS za spremembo anti-begunskega vzdušja
Cerkev na Slovenskem | 16.04.2017, 21:53 Matjaž Merljak
V Evropi se širi anti-begunsko vzdušje. Zato Jezuitsko združenje za begunce JRS po različnih državah želi predstaviti drugačno, boljšo, lepšo podobo beguncev na mnogotere načine.
V aprilski oddaji Gradimo odprto družbo, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS v Sloveniji, je direktor p. Robin Schweiger spregovoril o pomembnih zaključkih spomladanskega srečanja mreže Jezuitskih združenj za begunce v Evropi, ki je bilo konec marca v Zagrebu.
V Franciji se je dobro razširila mreža »Welcome« (Dobrodošli), kjer družine sprejemajo begunce, saj država nima dovolj kapacitet, da bi jih vse sprejela. Mreža »Welcome« je razširjena že v 17 mestih po Franciji.
Tudi v Italiji po pobudi papeža Frančiška, da naj župnije sprejemajo begunce, so se mnogi odločili sprejeti begunce. V Italiji je kar 30.000 beguncev od skupaj 170.000 beguncev nastanjenih v cerkvenih strukturah. Lepa številka, ki kaže drugačno podobo Italije.
Tudi v Nemčiji so se odločili za privatne nastanitve beguncev. Npr. Jezuitska skupnost v Essnu je tudi sprejela begunce v svojo skupnost.
S posebnimi razmerami pa se soočajo v Grčiji in Srbiji. V Grčiji čaka okoli 50.000 beguncev v 50 taboriščih po državi. Noben dobro ne ve, kaj se bo z njimi zgodilo. Vsekakor čakajo, da bi se morda balkanska pot spet odprla.
V Srbiji je nastanjenih 7800 prosilcev za mednarodno zaščito, ki tudi čakajo, da bi se pot do Nemčije spet odprla. Od tega jih je veliko mladoletnikov brez spremstva - kar 30 odstotkov. Mnogi iz Srbije zaprosijo za zatočišče na Madžarskem, a tamkajšnje oblasti sprejmejo na dan le deset prošenj za mednarodno zatočišče, tako da je čakalna doba za vstop zelo dolga.
Tudi na Kosovem je 307 prosilcev za mednarodno zaščito in 80 tujcev v centru za tujce. Tako da se tudi ta mala in mlada država sooča z migracijskimi tokovi.
Evropa se je soočala pred lani z izredno migracijsko in begunsko krizo. Se bo to ponovilo? Nekateri govorijo o drugem valu migrantov. "Upam, da se ne bo ponovilo, čeprav bo potrebno najti rešitev za blokirane begunce npr. v Srbiji in v Grčiji. Iz Grčije gredo v procesu re-elokacije begunci v razne evropske države. Tudi v Sloveniji smo se zavezali, da bomo sprejeli čez 500 beguncev v dveh letih. Prve skupine beguncev so že prišle, v Slovenijo prihajajo predvsem begunci iz Eritreje."
P. Schweiger je navedel še, kakšna je situacija prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji.
Od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2016 je za priznanje mednarodne zaščite na novo zaprosilo 1308 oseb, kar je precej več kot leta 2015. V enakem obdobju je bil 170 osebam priznan status. Od 1. januarja do 30. marca 2017 je za priznanje mednarodne zaščite na novo zaprosilo 190 oseb. Do 28. februarja 2017 je bil 37-im osebam priznan status. Opaziti je torej trend rasti števila prosilcev in prosilk za mednarodno zaščito.
Jezuitsko združenje za begunce Slovenije dobro sodeluje z nevladnimi organizacijami kakor tudi z vladnimi institucijami. "Srečujemo se ob perečih vprašanjih kot je bil npr. zakon o tujcih. Dobivamo se v prostorih SLOGE, ki skrbi za koordinacijo nevladnih organizacij," je dejal p. Schweiger.
Vas je v tem obdobju še kaj posebno nagovorilo in bi radi delili s poslušalci Radia Ognjišče? "Pred kratkih imeli smo t.i. dan za spremembe, kjer smo pomagali različnim ljudem. Ne samo, da smo kaj postorili npr. očistili stanovanje ali uredili vrt, ampak je bila tudi priložnost se srečati z osebami. Bili so zelo veseli naše pomoči, mi pa smo bil tudi veseli in zadovoljni, da smo lahko kaj dobrega postorili."
Novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine.
Statistični podatki o beguncih v Evropi
Podatki evropskega statističnega urada Eurostat kažejo, da je leta 2016 za mednarodno zaščito v Evropski Uniji zaprosilo 1,2 milijona ljudi. Največ prosilcev za azil je bilo iz Sirije, Afganistana in Iraka. Skupno so predstavljali nekaj več kot polovico vseh novih prosilcev za azil. Največ oziroma 60 % novih prosilcev za azil so zabeležili v Nemčiji, sledita Italija, ki je zabeležila 10 % novih prosilcev za azil in Francija, ki je zabeležila 6 % novih prosilcev za azil.
V Sloveniji je bilo v 2016 registriranih 1.265 prvih prosilcev za azil, kar je 389-odstotno povečanje glede na leto 2015, ko je bilo registriranih le 260 novih prosilcev za azil.
Za mednarodno zaščito je v Sloveniji lani zaprosilo 410 Afganistancev, kar je 32 % vseh prosilcev v Sloveniji, 270 Sircev, kar je 21 % vseh prosilcev za azil in 115 Iračanov, kar predstavlja 9 % vseh prosilcev za azil.
Predavanje v Celju
Direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, p. Robin Schweiger, je imel v torek 4. aprila 2017 zvečer predavanje v Celju z naslovom »Tujec ste bili in ste me sprejeli«. Spregovoril je o migracijah v Evropi in tudi v Sloveniji. Najprej se je osredotočil na širši evropski kontekst, ki je kontekst "evropske trdnjave", v katero je težko vstopiti. Begunci se poslužujejo poti tihotapcev, da pridejo v Evropo. Tako imenovana balkanska pot je zaprta, saj se Turčija drži dogovora z Evropsko unijo, a vendar begunci še vedno prihajajo po tej poti. Po nagovoru je sledil še zanimiv pogovor, v katerem je predavatelj še bolje osvetlil različne teme, ki so zanimale poslušalce in poslušalke.
Dan za spremembe
Tudi letos je Jezuitsko združenje za begunce sodelovalo v dnevu za spremembe. V sklopu dneva smo očistili stanovanje in uredili vrt pri gospe Terezi. Koristno delo smo po šestih urah zaključili v zadovoljstvo vseh.
Hvala vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije: Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito.
Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na tel. 01/430-00-58 ali na mobilno številko urada 031/63-69-64. Veseli bodo vaše pomoči.
