Strogi post in tihota na veliki petek

| 14.04.2017, 09:05 Rok Mihevc

Tudi na veliki petek se ustavljamo ob pomembnih poudarkih tega dne. To je edini dan v letu, ko Cerkev ne obhaja mašnih daritev. Vse okrasje je odstranjeno, križi so v znamenje žalovanja prekriti.

Slavko Kranjc o liturgičnem vidiku velikega petka

Osrednja misel današnjega razmišljanja je križ, trpljenje in odrešenje. Nekaterim veliki petek nič ne pove, drugim pa je zelo vsakdanji, saj se nenehno srečujejo s križem življenja. »Mnogi se borijo za službo, preživetje, za svoje zdravje ali zdravje svojcev.« Veliki petek ima tako različne obraze trpljenja, a paziti moramo, da ne poudarjamo samo te dimenzije, pravi prof. Kranjc, ampak tudi vstajenje. »Oba vidika se obhajata kot ena celota. Vigilija ne poudarja samo vstajenja, ampak celostno razgibanost prehoda iz smrti v vstajenje. Ne gre za neko žalost, ampak poglabljanje v skrivnost križa kot prvo dejanje velikonočne skrivnosti.« Tudi liturgična barva, ki je rdeča, pove, da nismo več v postnem času in se ne prepuščamo žalovanju, ampak moramo gledati na celoto Kristusove odrešenjske skrivnosti.

Obredi se začnejo s sveto tišino in pomenljivim obredom, ko se duhovnik uleže na tla. »S tem nas spomni na to nedoumljivost človekovega početja, da je stegnil roko na Kristusa in ga križal.« Bere se tudi božjo besedo, pasijon po Janezu ter slovesne prošnje za vse potrebe (Cerkev, papeža, Jude, katehumene, državne voditelje, ljudi v stiskah)«. Opravi se tudi čaščenje križa. »Ne častimo lesenega križa, ampak tistega, ki je na njem daroval svoje življenje – križanega. Počastimo ga s poklekom, lahko tudi poljubom. Medtem pevci pojejo pesem »Očitanja«, z njo se poistovetimo s Kristusom in v njegovem imenu vzklikamo »Ljudstvo moje, kaj sem ti storil? S čim sem te užalil?«.

Tretji sestavni del je tako imenovana »maša prej posvečenih darov«. »Na veliki četrtek je maša, na kateri posvetimo hostije tudi za danes, saj ni svete maše, ampak le besedno bogoslužje in potem sveto obhajilo.« Ta dan velja strogi post in vse to nas vodi k podoživljanju te skrivnosti Kristusovega odrešenja. »Kristusove razpete roke na križu ne govorijo o sebičnosti, saj so razprte in hočejo objeti ves svet ter vsakega človeka posebej. In tudi sleherni od nas je poklican, da razprostre svoje roke, srce in dušo ter objame svojega bližnjega in Jezusa.«

Janez Bogataj o etnološkem vidiku velikega petka

»Danes je veliki dan žalosti, Kristusovega pogreba.« Ta dan poteka križev pot, ki je velika značilnost današnjega dne in tretja ura popoldne je najbolj primerna, saj je takrat Jezus umrl. »Ljudje na ta dan veliko premišljujejo o trpljenju in mučenju, strogi post pa je povezan s postnimi jedmi. Bolj kot gremo v zgodovino, bolj strog je bil post. Mnogi na ta dan niso jedli nič ali samo nekaj enostavnega.«

Na veliki petek gre omeniti jed, ki se zadnje čase ponovno uveljavlja, »Aleluja«. Gre za repne olupke, ki se sušijo na podstrešju in jih kuhajo juhi, v kateri se je kuhala šunka. »Zakaj ta jed, je veliko razlag. Ena je, da naj bi bil to spomin na veliko lakoto leta 1520, ko niso imeli nič za jesti, kot samo olupke. Druga razlaga je, da gre za spomin na turško obleganje na Kranjsko, ko tudi niso imeli nič za v lonec, kot repo. Ikonografska razlaga pa je, da je to spomin na vrvi, s katerimi so Kristusu privezali roke in ga križali.«