Pregled domačih dogodkov od petka, 21. aprila, do petka, 28. aprila

Slovenija | 30.04.2017, 15:49 Tanja Dominko

V tem prazničnem tednu v slovenskem prostoru ni bilo čutiti, da je dogajanja kaj manj. Državni zbor je deloval s pospešenim tempom in sprejel nekaj pomembnih odločitev, kmetje so ugotavljali posledice pozebe, sestali so se tudi državni svetniki, pestro je bilo meddržavno dogajanje.

Da nas po visokih marčevskih temperaturah april lahko preseneti s temperaturami pod lediščem, smo že vajeni, a vseeno je tokratna pozeba poskrbela za nemalo slabe volje zlasti med sadjarji in vinogradniki. Škoda naj bi bila večja od lanske, zato bo kmetijsko ministrstvo pripravilo interventni zakon, je napovedal minister Dejan Židan. Skupna ocena škode naj bi bila okoli 44 milijonov evrov.

Tudi v minulem tednu je bil mejni nadzor tema številnih pogovorov, tako na meji z Avstrijo kot na meji s Hrvaško. Slovenija bo po besedah ministrice za notranje zadeve morebitnemu predlogu Evropske komisije za ponovno podaljšanje nadzora, ki velja do 12. maja, odločno nasprotovala. Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka pa se je celo zavzel, da bi mejni nadzor znotraj schengenskega območja podaljšali za nedoločen čas. Premier Miro Cerar pa je v torek pisal predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in izrazil pričakovanje, da bo Evropska komisija podala konkretne smernice za povečanje pretočnosti prometa na mejnih prehodih na slovenski južni meji. V Bruslju so ob tem poudarili, da se komisija dobro zaveda izzivov, s katerimi se soočajo slovenske in hrvaške oblasti pri iskanju pravega ravnovesja pri izvajanju novih pravil o sistematičnem nadzoru na meji, ter njihovega vpliva na potnike. Pogovori so potekali tako v četrtek kot tudi v petek.

Za odnose s Hrvaško je pomembna tudi naslednja novica, namreč da je arbitražno sodišče za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško končalo obravnave in da bo končno odločitev sporočilo v prihodnjih mesecih. Kakšna je, tako ne vemo. Slovensko zunanje ministrstvo zadeve ni želelo komentirati, hrvaški premier Andrej Plenković pa je ponovil, da odločitev sodišča ne bo zavezujoča za Hrvaško.

Državni zbor je v torek sprejel zakon o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za državo, s katerim želi vlada zaščititi Mercator. Vlada bo lahko v družbo poslala izrednega člana uprave, večinskemu družbeniku v težavah pa se bo odvzel privilegij dajanja škodljivih navodil svoji hčeri. Premier Miro Cerar je ocenil, da gre glede na trenutno položaj za smiseln in primeren ukrep države. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je dejal, da je naloga začasnega izrednega člana uprave družbo ščititi pred denarnimi in blagovnimi tokovi v korist večinskega lastnika, ne sme pa se vpletati v redno poslovanje. V času mandata izrednega člana uprave bodo torej prepovedani posli, »kot so dajanje garancij, poroštev, posojil, blagovnih kreditov in podobnega večinskemu družbeniku, je naštel minister. Prav tako bo prepovedano prevzemanje dolgov od večinskega družbenika v težavah.« Predlog po ministrovih besedah ni ustavno sporen, saj je poseg v lastninsko pravico minimalen. Zatrdil je tudi, da se z njim ne posega v svobodno gospodarsko pobudo.

V opoziciji zakona niso podprli. Poslanec SDS Marko Pogačnik je dejal, da Slovenija že ima zakonodajo o gospodarskih družbah, ki v zadostni meri ščiti podjetja pred obvladujočimi družbami. Vlada je predlog zakona pripravila po vzoru hrvaškega zakona za Agrokor, na podlagi katerega lahko sistemsko pomembno podjetje za Hrvaško zaprosi za pomoč države, ta pa tja pošlje izredno upravo.

V sredo je nato skupina Mercator je objavila, da je lani ustvarila nekaj manj kot 2,5 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 4,5 odstotka manj kot 2015. Po predlanskih 20,2 milijona čistega dobička je lani beležila 72,7 milijona evrov čiste izgube. Glavni razlogi zanjo so slabitev terjatev do družb v skupini Agrokor - med njimi je največ neplačanih najemnin za trgovine na Hrvaškem in v BiH - ter naložbe v prenovo trgovin.

Državni zbor je v torek brez glasu proti sprejel novelo pokojninskega zakona, ki določa, da bo ob izpolnjenih polnih upokojitvenih pogojih najnižja pokojnina znašala 500 evrov. Zagotovljena bo skoraj 45 tisoč 300 osebam. Zakon se bo začel uporabljati 1. oktobra.

Zasedali so v sredo tudi državni svetniki in izglasovali odložilni veto na zakon o drugem tiru železniške proge Divača-Koper. V razpravi so ocenili, da je v zakonu preveč neznank, med drugim glede financiranja. Drago Ščernjavič je izrazil pomisleke, zakaj se ne bi v projekt vključilo državljanov prek prodaje obveznic. Večina razpravljavcev je izrazila prepričanje, da bi lahko država projekt gradila sama.

Inšpektorji za delo so lani opravili skoraj 14 tisoč 700 inšpekcijskih nadzorov, pri čemer so odkrili 33 tisoč 360 kršitev in izdali skoraj 11.000 ukrepov. Po besedah glavne inšpektorice za delo Nataše Trček so že deveto leto zapored največ kršitev ugotovili na področju neizplačila plač, zadnjih nekaj mesecev pa je pereča tema tudi delo otrok. Medtem pa je ministrica Anja Kopač Mrak ocenila, da so se razmere na trgu dela v zadnjem času občutno izboljšale. Napovedala je nadaljnje izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja in se zavzela za skrb za vse starostne skupine zaposlenih.

Slovenija je v četrtek praznovala državni praznik dan upora proti okupatorju, s katerim se spominjamo ustanovitve Osvobodilne fronte. Predsednik republike Borut Pahor je praznik počastil z dnevom odprtih vrat v predsedniški palači. V nagovoru je Slovence pozval k spravi in premoščanju razlik glede dogodkov izpred več kot sedemdeset let. Predsednik vlade Miro Cerar pa je v poslanici poudaril, da je upor Slovenk in Slovencev proti okupatorju omogočil preživetje naroda, hkrati pa pomeni "temelj ustanovitvi naše samostojne države". So pa iz leta v leto glasnejši pomisleki, ali ne bi bilo bolj smiselno ukiniti ta praznik, ki vse bolj spominja na nostalgijo in žalovanje za časi komunizma.

Ajdovski proizvajalec letal Pipistrel je z ameriškim Uberjem, ki upravlja aplikacijo za naročanje prevozov, sklenil partnerstvo pri razvoju električnega letalnika z navpičnim poletanjem za namene prevozov v velemestih. Pipistrel bo razvil letala za krajše razdalje znotraj mestnega prometa, Uber pa bo sodeloval pri razvoju programske in strojne opreme za nadzor zračnega prostora in upravljanje plovil.

CERKEV

Kopija brezjanske podobe Marije Pomagaj se je v nedeljo pridružila približno tristo upodobitvam Božje Matere Marije v španskem svetišču Torreciudad. Pred opoldansko sveto mašo jo je rektor slovenskega narodnega svetišča pater Robert Bahčič ob prisotnosti romarjev iz Slovenije predal rektorju svetišča Blažene Device Marije. Spomnil je na povezovanja Marijin svetišč. Slovesnost predaje milostne podobe Marije Pomagaj je minila ob zvokih pesmi Marija Pomagaj nam sleherni čas.

In še ena simpatična novica tega tedna. Predsednik republike Borut Pahor in ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik sta v ponedeljek v domu starejših občanov v Preddvoru voščila gospe Marti Polak za 107. rojstni dan. Škof Jamnik je za naš radio povedal, da je gospa Polak še vedno bistrih misli, je živahna in s palico še sama hodi. Predsednik republike je slavljenki zaželel veliko zdravja in veselega druženja v družbi njenih dragih. Zahvalil se ji je za energijo, ki jo deli s svojimi prijatelji, sorodniki in vsemi nami, in jo povabil, da obišče Predsedniško palačo.

KULTURNI IN DRUŽBENI DOGODKI

Programski svet Radiotelevizije Slovenija je za novega generalnega direktorja zavoda izvolil Igorja Kadunca, ki je bil pred leti pomočnik generalnega direktorja radiotelevizije za poslovno področje. Kot je poudaril, stanje v zavodu ni rožnato, hiša pa ima težave z organizacijsko kulturo.

Znova smo se ozirali na univerzo, saj je policija v sklopu preiskave nezakonitega izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost na nekaterih ljubljanskih fakultetah zaradi suma storitve 74 kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ovadila 18 fizičnih oseb. Na devetih fakultetah naj bi si neupravičeno izplačali 1,5 milijona evrov.

V Moderni galeriji so podelili nagrado in priznanja Izidorja Cankarja. Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo je letos nagrado za življenjsko delo namenilo Damjanu Prelovšku za izjemen prispevek na področju raziskovanja slovenske arhitekture.

Najvišjo arhitekturno nagrado, Plečnikovo nagrado, pa so za leto 2017 so prejeli Rok Jereb, Blaž Budja in Nina Majoranc za Materinski dom Ljubljana.

Dirigent Uroš Lajovic je sporočil, da zapušča Slovensko filharmonijo. Lajovic, ki je prevzel orkester pred skoraj dvema letoma, je tako končal skoraj petmesečne napetosti, ki so privedle tudi do stavke članov orkestra. Ti so namreč med drugim zahtevali Lajovčev odhod.

Viktorja za življenjsko delo za leto 2016 je v soboto prejel Lado Ambrožič. Na prireditvi se je zlatih kipcev razveselilo še 13 drugih prejemnikov teh priznanj na področju medijev in popularne kulture.