Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu
Bo primer Vaskrsić sprožil nove tožbe?
Slovenija |
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je odločilo, da mora Slovenija Zoranu Vaskrsiću plačati odškodnino in povračilo stroškov v skupni vrednosti 85.000 zaradi rubeža in prodaje hiše v izvršilnem postopku, nastalem zaradi osnovnega dolga Vaskrsića v višini 124 evrov.
Odvetnik Peter Čeferin, ki je za Zorana Vaskrsića spisal pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice, napoveduje, da bodo "poskrbeli za to, da bo dobil odškodnino čim prej izplačano. Če se bo izplačilo zavlačevalo, bomo zarubili sredstva od države Slovenije," je napovedal.
Primer je bil v Sloveniji leta 2012 zelo odmeven. Zoran Vaskrsić je bil ljubljanskemu podjetju Vodovod-Kanalizacija dolžan 124 evrov, ker dolga ni poravnal, je prišlo do izvršbe, v kateri so mu prodali hišo in to po polovični ceni glede na tržno. "Hiša, ki je bila ocenjena na 140.000 evrov, je za poplačilo 124 evrov dolga šla na dražbo. Ker prva dražba ni bila uspešna, je prišlo do druge, na kateri je bila hiša prodana za polovično ceno, to je za 70.000 evrov," je pojasnil Čeferin.
Isti dan, ko je izvedel za prodajo hiše, je Vaskrsić sicer dolg poravnal, s čimer je podjetje Vodovod-Kanalizacija tudi urgentno umaknilo izterjavo. Na litijskem sodišču so prav tako izdali sklep, da je izvršba ustavljena. A sodnica je ustavila le izterjavo dolga, hiša pa je bila novemu lastniku prodana že pred poplačilom dolga.
Kot je še dodal odvetnik, se je dolžnik med izvršilnim postopkom sicer pritožil na višje sodišče, a je bila pritožba zavrnjena. Izvršilnega postopka pa pred vrhovnim sodišče ni mogoče izpodbijati. Vaskrsić se je tako obrnil na odvetniško pisarno Čeferin, ki je najprej vložila ustavno pritožbo. "Slovensko ustavno sodišče zadeve ni sprejelo v obravnavo in to brez obrazložitve. Zato smo se obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice," je razložil Čeferin.
Kot je navedel, so pred ESČŠ sicer uveljavljali kršitve dveh pravic: do zasebne lastnine in do učinkovitega pravnega sredstva. Obe pravici sicer izhajata iz Konvencije o človekovih pravicah, je dodal. Slovenija je po presoji ESČP kršila prvi člen prvega protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o zaščiti pravice do lastnine. Vaskrsiću bo morala plačati 77.000 evrov odškodnine za materialno škodo, 3000 evrov za nematerialno in 5000 evrov za povračilo stroškov.
Vrhovno sodišče je sicer v službenem nadzoru ugotovilo, da je bilo ravnanje litijskega sodišča glede na časovno zaporedje dejanj, aktivnost strank in druge okoliščine pravilno in zakonito. Sodišče lahko na predlog dolžnika izvršbo omeji samo na nekatera sredstva, vendar dolžnik takega predloga ni podal, so tedaj, marca 2012, pojasnili na vrhovnem sodišču.
Verjetno bo ta primer sprožil nove tožbe na Evropskem sodišču za človekove pravice, saj primerov tovrstnih rubežev in dražb zaradi majhnih dolgov v Sloveniji ni malo.
