Krompir | (foto: Günter Rupprich / Pixabay)
Dogovor o prihodnji SKP brez znanih financ?
Kmetijstvo | Robert Božič
Kmetijski ministri članic EU so v ponedeljek uskladili stališča glede izvajanja skupne evropske kmetijske politike za naslednjih 7 let. V stališče Sveta EU za pogajanja z Evropskim parlamentom so v primerjavi s predlogom EU Komisije vnesli več prožnosti za članice, da bodo lahko izvajanje politike prilagodile nacionalnim okoliščinam. Krovno zastopstvo evropskih kmetov in zadrug COPA COGECA pa opozarja, da dogovor brez jasnosti glede financiranja prihodnjih ukrepov kmetijske politike, skupnega značaja in izvajanja ne more zagotoviti gotovosti, ki jo evropski kmetje in kmetijske zadruge nujno potrebujejo.
Zdaj je dokončno: v prihodnji finančni perspektivi se v izvajanju skupne kmetijske politike obetajo velike spremembe, saj ne bo več sestavljena iz dveh stebrov, ampak bo njeno financiranje potekalo v okviru nacionalno-regionalnih reformnih načrtov, kjer se bo kmetijstvo za sredstva borilo s kohezijsko in migracijsko politiko. Minister Janez Cigler Kralj nad tem ni navdušen, a glede na stališča drugih držav po njegovih besedah ni modro nasprotovati ampak se vključiti in iskati rešitve, ki bodo pozitivne za slovensko kmetijstvo.
»Za Slovenijo je ključno, da prihodnja SKP ohrani močno podporo kmetijstvu ter hkrati zagotovi dovolj prožnosti za države članice pri oblikovanju ukrepov glede na njihove nacionalne posebnosti. Enako pomembno je nadaljnje zmanjševanje administrativnih bremen za kmete, saj morajo biti ukrepi enostavni in izvedljivi v praksi. Med prednostnimi nalogami ostajata tudi podpora mladim kmetom in generacijska prenova, ob tem pa mora SKP še naprej prispevati k prehranski varnosti EU in zanesljivi oskrbi prebivalcev s kakovostno hrano,« še pravi kmetijski minister Janez Cigler Kralj.
Copa-Cogeca najvplivnejša krovna organizacija, ki zastopa interese evropskih kmetov in kmetijskih zadrug sicer pozdravlja napredek, ki se je zgodil v zadnjem mesecu a hkrati opozarja na paradoks, da so se kmetijski ministri dogovorili o pravilih, ki bodo urejali kmetijsko politiko v prihodnje, ne da bi vedeli, kakšna finančna sredstva bodo na voljo za njeno izvajanje.
Kmetje in zadružniki trdijo, da se na ta način zmanjšuje preglednost in predvidljivost skupne kmetijske politike, ki tako postaja tudi vse manj skupna in vse bolj odvisna od posameznih držav članic, medtem ko trenutni proračunski scenarij kaže na zmanjšanje sredstev za kmetijstvo za več kot 20 % v večini držav članic EU.
