Drugi tir je mogoče graditi ceneje

Slovenija | 14.03.2017, 15:17 Tanja Dominko

Civilna iniciativa za drugi tir bo sprožila zbiranje podpisov pod zakon, ki so ga pripravili in ki predvideva za pol milijarde manjši strošek projekta drugi tir. Poudarjajo, da je vlada ta projekt napihnila iz različnih razlogov, očitno se želijo z njim okoristiti mnogi. Na novinarski konferenci so spregovorili pravnik dr. Marko Pavliha, ekonomist Jože P. Damijan, pa tudi Darko Štrajn in Emil Milan Pintar.

Emil Milan Pintar je ponovil, da je projekt, kakršnega načrtuje vlada, prenapihnjen. Vprašljiv je po njegovih besedah tudi vir financiranja. "Zavedati se moramo, da ima denar svojo ceno. Ta cena je lahko taka kot je v Evropi, lahko pa taka, kot jo ponujajo zasebni sovlagatelji," je dejal.

Vlada zakon pripravlja že eno leto, še vedno ni jasno, kako si je financiranje drugega tira zamislila, Civilni iniciativi je bilo dovolj in so s pomočjo strokovnjakov pripravili svoj zakon. Tako so se po besedah pravnika dr. Marka Pavlihe odločili zato, ker vlada zamuja, ker se zadeve loteva nestrokovno, ker je projekt prenapihnjen, ker je nejasno financiranje, ker se jim zdi nebulozno ustanavljanje družbe 2TDK in ker so tudi globalni razlogi taki, da je treba z gradnjo pohiteti, sicer nas bosta prehiteli Avstrija in Italija, ki pospešeno gradita železniško infrastrukturo. »Če ne bo drugega tira, lahko z gotovostjo napovemo, da bo tovor obšel Slovenijo. Posledice ne bodo zajele samo Luke Koper, ampak celotno Slovenijo.«

Podporo zanj bodo iskali tudi v parlamentu, a zagotovil, katera stranka ga namerava podpreti, še nimajo. Če ne bo šlo po tej poti, bodo zakon vložili s pomočjo podpisov državljanov. Ekonomist Jože P. Damjan je dejal, da so se zgledovali po principu, ki ga poznajo povsod po Evropi. »Namreč nikjer v Evropi ne boste našli projekta, s katerim bi se železnica gradila z zasebnimi sredstvi, povsod se gradi z javnimi sredstvi. Tukaj smo uporabili model, ki ga uporabljata Avstrija in Švica. Drugi tir bi se gradil pod mandatom države, znotraj Slovenskih železnic, gradila bi SŽ Infrastruktura in bi se za namen financiranja zadolževala v svojem imenu in za svoj račun, ampak seveda s poroštvom države. Na ta način ne bi šlo za povečanje javnega dolga, ampak samo za garantiranje javnega dolga.«

Vlada je doslej večkrat omenjala možnost, da bi projekt sofinancirala Madžarska. Damijan opozarja, da »beležke pogajanj, ki tečejo med predstavniki slovenske in madžarske vlade, kažejo, da Madžari zahtevajo tri velike koncesije, in sicer da dobijo kapitalski delež v Luki Koper, da njihova gradbena podjetja dobijo ekvivalenten delež pri gradnji tira ter da madžarski železniški operater dobi ekskluzivno pravico, da vozi blago iz Luke Koper v Budimpešto. "To je v nasprotju z našimi interesi," je poudaril.

Pol milijarde prihranka pri poslu ni mačji kašelj. Zakaj vlada civilni iniciativi ne prisluhne? Dr. Pavliha takole razmišlja: »Sleherna dobroverna politika bi se kvečjemu razveselila našega predloga, ki je brezplačen. Zakon smo naredili praktično čez noč, tudi sicer poskrbeli za marsikatero študijo in analizo, in seveda, če te dobrovernosti ni, potem se človeku pojavi sum. Kaj imajo za bregom? In seveda vse vodi v smer, da je to eden zadnjih velikih infrastrukturnih projektov v Sloveniji, pri katerem bi radi posamezniki obogateli in tega ne dovolimo.«

Tudi Stanko Štrajn je bil kritičen do vlade in dejal, da pristop, kakršnega ima do projekta drugi tir vlada, ni optimalen, "obratno, za naše gospodarstvo in državo je škodljiv".

Na konferenci smo med drugim slišali tudi pomisleke zaradi same trase projekta drugi tir, tudi tukaj bi se po mnenju Rudija Varla z inženirske zveze dalo marsikaj spremeniti, saj zasnovane serpentine ne omogočajo hitrejše vožnje vlakov, a volje za to ni.