Juncker opozarja prebivalce Otoka: Brexit ne bo zastonj
Svet | 24.02.2017, 17:29
Po odločitvi Velike Britanije za izstop iz Evropske unije državljani osmih članic, tudi Slovenije, množično zapuščajo Otok. To je razkril tamkajšnji statistični urad. Prav problem priseljevanja je na junijskem referendumu o brexitu odigral pomembno vlogo. Z večinskim glasovanjem zanj se je odprlo vprašanje statusa državljanov ostalih članic povezave v Veliki Britaniji in prebivalec Otoka v ostalih članicah Evropske unije. Premierka Theresa May je že nakazala, da bo to povezano. Da bo London plačal zasoljeno ceno, je v tem tednu napovedal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Do konca lanskega septembra se je neto število migracij v Veliki Britaniji ustavilo pri 273 tisoč. Tamkajšnji statistični urad ugotavlja, da je to najnižja številka od junija 2014. V najnovejših podatkih tudi razkriva, da so med ljudmi iz osmih članic Evropske unije, ki zapuščajo Veliko Britanijo, tudi Slovenci, ob njih še Čehi, Estonci, Madžari, Latvijci, Litovci, Poljaki in Slovaki. Skupno se je število ljudi iz teh držav, ki so zapustili Veliko Britanijo, z 12 tisoč povečalo na 39 tisoč. Po drugi strani se je povečalo število Bolgarov in Romunov, ki so prišli v Veliko Britanijo - z 19 tisoč na 74 tisoč. Na britanskem statističnem uradu ob tem opozarjajo, da je za zdaj prehitro govoriti, kakšen vpliv bo imel izid referenduma na Otoku za dolgoročne mednarodne migracije.
Da bo status državljanov Evropske unije v Veliki Britaniji odvisen od statusa, ki ga bodo imeli britanski državljani drugod v povezavi, je bila jasna Mayeva. Kot je znano, namerava njena vlada 50. člen lizbonske pogodbe, ki ureja izstop države iz povezave, sprožiti do konca marca. Po tem se bodo začela pogajanja, ki naj bi po lizbonski pogodbi trajala do dve leti. Da bodo pogajanja o novem odnosu trajala dalj časa, je medtem poudaril Juncker. "To bodo težka pogajanja in trajalo bo več let, da se bomo dogovorili o pogojih izstopa ter prihodnji arhitekturi odnosov med Veliko Britanijo in Evropsko unijo." Kot je dodal predsednik Evropske komisije, na Otoku že vedo, da ne bo popustov oziroma da brexit ne bo zastonj. "Od Britancev pričakujemo spoštovanje zavez, ki so jih dali." Po navedbah virov bi lahko Bruselj Londonu v zvezi z britanskim deležem odprtih obveznosti povezave izstavil račun v vrednosti do 60 milijard evrov. Evropska komisija do zdaj ni želela omenjati nobene vsote.
"To zadevo moramo rešiti, a ne s srcem, polnim sovraštva, ampak ob zavedanju, da stara celina Veliki Britaniji veliko dolguje." Ob tem je Juncker omenil vlogo nekdanjega britanskega premierja Winstona Churchilla. "Brez Churchilla ne bi bili, kjer smo, in tega ne smemo pozabiti. A tudi naivni ne smemo biti." Juncker je ponovil, da mora tisti, ki želi uživati prednosti enotnega evropskega trga, spoštovati štiri temeljne svoboščine, na katerih temelji, vključno s prostim pretokom delavcev. Spet je priznal tudi, da je žalosten zaradi odhoda Otoka iz povezave in da brexit predstavlja krizo, ki se nanaša na vse v Evropski uniji.
