Kardinal Coccopalmerio: Radost ljubezni ohranja nauk Cerkve
Slovenija | 14.02.2017, 17:34 Marjana Debevec
V Vatikanu so predstavili knjigo predsednika papeškega sveta za zakonodajna besedila kardinala Francesca Coccopalmeria in sicer o osmem poglavju papeževe spodbude Radost ljubezni. V njej se sprašuje o možnostih, da bi ločeni v novih civilnih zvezah lahko pristopali k zakramentom. To naj bi se po njegovem prepričanju zgodilo, če si sicer želijo spremeniti situacijo, vendar je zaradi objektivnih razlogov ne morejo. Na ta način se povsem ohranja nauk Cerkve, je prepričan omenjeni kardinal.
Kardinal Francesco Coccopalmerio se je natančno in kritično lotil preučevanja papeževe spodbude, posebej osmega poglavja. Ob koncu je zatrdil, da zelo jasno vsebuje vse elemente nauka o zakonu in sicer v polni skladnosti in zvestobi tradicionalnemu učenju Cerkve. Slednja namreč nikoli ne sme prenehati predlagati ideal zakonske zveze in Božji načrt z njo v vsej njeni veličini. Mlačnost ali relativizem bi predstavljala pomanjkanje zvestobe evangeliju, ljubezni do Cerkve in do mladih, je zatrdil kardinal.
Vendar pa težave, s katerimi se srečujejo nekateri ljudje v neurejenih razmerah, ne izhajajo vedno iz nepoznavanja pravil, ampak, kot je zatrdil že papež Janez Pavel II., lahko ima kdo težave pri razumevanju vrednot, ki so del moralne norme, ali pa se lahko znajde v situacijah, ko ne more ravnati drugače, brez da bi povzročil še nove grehe. V teh treh primerih po kardinalovih besedah ne živijo v smrtnem grehu. Kot primer tretjega je navedel starše, ki bi več škode naredili z ločitvijo svojim otrokom, kot pa če ostanejo skupaj v novi civilni zvezi. Papeževo besedilo pa predpostavlja, da si te osebe, ki objektivno živijo v težkem grehu, želijo spremeniti svojo neurejeno situacijo.
Papež Janez Pavel II. je v okrožnici Familiaris consortio zapisal, da ti pari lahko prejmejo zakramente, če se vzdržijo spolnih odnosov. Vendar pa Gaudium et spes ugotavlja, da bi v določenih primerih pomanjkanje intimnosti lahko vodilo v nezvestobo, kar bi škodovalo njihovim otrokom. Zato Coccolpamerio kot pogoj za prejem zakramentov pri parih v neurejenih razmerah navaja iskreno željo, da bi se situacija spremenila in pa nezmožnost ukrepanja, da ne bi povzročili še več gorja. Seveda morajo tudi skozi proces razločevanja s strani predstavnika Cerkve.
Ostaja pa še problem pohujšanja drugih ljudi nad takšnimi pari. Lahko bi namreč mislili, da je njihovo neurejeno življenje potrjeno s strani Cerkve ali pa, da zakonska zveza ni potrebna in da ni neločljiva. Zato je vernike treba dobro poučiti o teh primerih, še dodaja kardinal Francesco Coccopalmerio.